Mladika 6-7/2025

Uvodni članek v poletno številko Mladike je podpisal teolog in profesor Roman Globokar. V svojem zapisu poudarja pomen spomina in spominskih obeležij, saj pojasnjuje, da je narod, ki je ujet v zamolčani spomin, priklenjen v verige strahu. Spomeniki niso namreč namenjeni samo spominu in žalovanju, ampak nas spodbujajo k odgovornosti za mir in sožitje v prihodnosti.

Andrej Černic piše o slovenskem tedniku Mladika, ki je vse od leta 2007 v lasti goriške družbe KB, vendar ni samo hčerinska družba podjetja, temveč celo pomemben financer KB. Avtor članka pojasnjuje te nenavadne okoliščine.

Anka Peterlin predstavi zgodbe upanja, in sicer dogodke v jubilejnem letu, ki so se zvrstili v tržaški škofiji in so nagovarjali različne skupine vernikov.

V rubriki Ekologija avtor članka izpostavi številne nejasnosti in paradokse, ki jih obljublja zeleni prehod.

Erika Jazbar poroča o spominski svečanosti za po vojni pobite na Goriškem, ki je potekala 14. junija letos v organizaciji civilne iniciative THB v sodelovanju z župnijo Grgar in nekaterimi goriškimi organizacijami.

Sledi poročilo Nadie Roncelli o številnih literarnih in knjižnih dogodkih založbe Mladika v juniju in juliju.

V rubriki Literatura so objavljene pesmi in zgodbe, ki so bile priporočene na 53. literarnem natečaju revije Mladika, in sicer pesniški cikel Refleksije Nike Čok, pesniški cikel Na novi poti Anite Bergnach, zgodba Sredi oblakov se je prikazalo sinje nebo Henrika Grudna in Facol (ruta) Darinke Kozinc.

Sergij Pahor piše o 12. juniju, dnevu, ko so partizani vkorakali v Trst in ga osvobodili nacifašistične strahovlade, vendar ta datum se je zapisal v tržaško zgodovino kot dan, ki se ga spomijajo z retoriko in protislovensko nastrojenostjo.

V rubriki Antena je veliko novic iz zamejstva in zdomstva, objavljen pa je tudi program jubilejnih 60. študijskih dnevov Draga, ki bodo potekali na Opčinah od 12. do 14. septembra letos.

Objavljen je tudi razpis 54. literarnega natečaja revije Mladika in seznam novejših del slovenskih založbo oziroma avtorjev v Italiji.

Primož Plahuta v članku nadaljuje poročilo o začetkih partizanskega gibanja na Primorskem.

Milan Gregorič piše o Dušanu Jakominu ob stoletnici rojstva tega istrskega čedermaca.

Adrijan Pahor predstavi pesnico Petro Koršič in literarni večer z njo, ki je potekal konec maja v Gorici.

Matej Susič poroča o razstavi del umetnika Caravaggia v palači Barberini v Rimu. Mojca Polona Vaupotič predstavi muzej slovenskega jezika in knjige na gradu Štanjel.

O glasbeniku, pevovodji Mirku Ferlanu piše Franc Križnar.

Mitja Petaoros predstavi jubiljene kovance, ki so jih izdali v Vatikanu in republiki San Marino.

Lučka Kremžar predstavi bogato zdomsko gradivo, ki ga je prejela kjižnica Dušana Černeta.

V rubriki Prebrali so za vas Milan Gregorič poroča o knigi Bernarde Baša Domneva in resnica. Podbeže skozi prostor in čas, Rafko Dolhar pa o knjigi Draga Štoke V osrčju civilne družbe.

V mladinski prilogi Rast Aleš Ricciato v uvodnem članku razmišlja o našem (ne)odgovornem odnosu do planeta; Sofija Pro, Karin Leone, Lara Simonič in Soraja Jerman pišejo o prijetnem druženju z mladimi Slovenci iz Argentine. Sledi poročilo o nagrajevanju literarnega natečaja Slovenskega kulturnega kluba in objava lani nagrajenih literarnih prispevkov, katerih avtorji so: Martina Calici, Vincenzo Mascolini in Ajda Korošec.