Mladika 7 / 2017

»Primorska – sedemdeset let potem« je naslov uvodnega članka v septembrski Mladiki, ki se navezuje na praznovanje povratka od fašističnega režima zatiranega primorskega ozemlja k matici – obletnica pa upravičeno sproža tudi občutke grenkobe in nemoči. Avtor uvodnika opozarja, da ne smemo pozabiti 15. septembra 1947, ko so se začele izvajati določbe Pariške mirovne pogodbe, ki slovenskemu prebivalstvu niso bile kdove kaj naklonjene, saj »se je Gorica v sklopu Jugoslavije ponujala kot normalna rešitev problema: bila je naravno in zgodovinsko središče širokega zaledja Vipavske doline, Posočja in dela Krasa /…/ Toda prevladali so politični interesi širokega obsega /…/ Tako je diplomacija ustvarila slovensko manjšino v Italiji.« Manjšina pa je v italijanski državi ostala le obrobna zadeva. Avtor uvodnika omenja tudi šibko vlogo oziroma napake slovenske diplomacije tako v Parizu kot pri pripravi londonskega sporazuma in kasneje osimskih sporazumov: slovenski diplomati so vedno ostali pri zaupanju do (italijanskega) sogovornika in niso nikoli postavili kakršnihkoli pogojev glede pravic manjšine.

V fokusu te številke je daljši intervju z zgodovinarjem Jožetom Dežmanom, ki ga je pripravila Erika Jazbar na temo reševanja temeljnega vozla matičnega naroda, in sicer na konkretni ravni dostojnega pokopa vseh slovenskih vojnih in povojnih žrtev ter na antropološki ravni iskanja takih prijemov in gest, ki bi slovenski družbi vrnili notranji mir.

Nekaj strani posveča revija 52. študijskim dnevom Draga, ki so potekali na Opčinah pri Trstu od 1. do 3. septembra letos. S fotokroniko revija nazorno poroča o predavanjih, objavlja pa tudi besedilo utemeljitve 6. Peterlinove nagrade kulturnemu delavcu Tomažu Pavšiču, pogovor s francosko režiserko Fabianne Issartel, avtorico dokumentarne filma Boris Pahor. Portret scobodnega človeka, ki so ga predvajali na Dragi in krajši komentar »Dragi na rob« izpod peresa Mitje Petarosa. Avtor ob odlični prisotnosti publike ugotavlja odsotnost slovenskih politikov in predstavnikov na Dragi in se polemično sprašuje, zakaj.

Jubileju, 104. rojstnem dnevu pisatelja Borisa Pahorja se Mladika klanja s člankom, v katerem je avtor izpostavil aktualnost Pahorjevih nastopov, v katerih starosta tržaških pisateljv in borec za narodove pravice opozarja na nevarnosti globalizma in nerazsodnega ravnanja s seboj in z okoljem in vabi k srečanju najboljših umov na svetovni ravni za preprečitev najhujšega.

V rubriki Naš utrip je Metka Šinigoj pripravila prispevek o Gledališkem vrtiljaku – gledališki pobudi za otroke, ki že dvajset let poteka pri Sv. Ivanu v Trstu. O tem se je pogovarjala s koordinatorko Lučko Susič, članico Radijskega odra, ki je skupaj s Slovensko prosveto nosilec te gledališke pobude.

V rubriki Ekologija beremo zanimiv in aktualen članek z naslovom »Kdo ne verjame v podnebne spremembe, je ‘neumen, trmast in slep’«. Avtorcia v naslovu citira besede, ki jih je papež Frančišek citiral ob povratku z obiska v Kolumbiji. Opozoril je tudi, da podnebne spremembe najbolj prizadenejo prav ranljive dele svetovnega prebivalstva, saj prinašajo onesnaženje, bolezni, vojne in povzročajo migracije.

V osrednji rubriki Antena beremo novice in krajša poročila iz zamejstva, zdomstva in matice.

Sledi krajša razprava Sebastijana Valentana z naslovom »Slovenci in Sveti sedež – na poti k skupnemu dobremu«, ki je bila podana ns 17. vseslovenskem srečanju julija letos v Državnem zboru v Ljubljani

V rubriki Kultura umetnostna zgodovinarka Mojca Polona Vaupotič piše o življenju in ustvarjanju arhitetka Jožeta Plečnika, čigar letos praznujemo 60-letnico smrti.

Sledi kratka zgodba Na predvčere Metke Kacin Beltrame, ki je bila priporočena na 45. literarnem natečaju revije Mladika in novo nadaljevanju razmišljanja zdomske tržaške Slovenke Mirelle Urdih o poklicu, ki ga ni več: o perici. Revija objavlja tudi pesem Mitje Šegine Rim.

V rubirki Spomini Marinka Ziherl Inzko se spominja kolegice, učiteljice Nade Martelanc.

V mladinskem listu Rast Urška Petaros v uvodniki z naslovom »Lepo je, ko te drugi berejo« piše o odmevnosti lista, Neža Petaros in Svetlana Brecelj pišeta o nedavnih delavnicah za gledališke animatorje in režiserje, ki so potekale na Opčinah, zasanjana panda Mojca Petaros poroča o obisku portugalskih skavtov v Trstu, objavljene so tudi pesmi Katarine Polojaz, ki so prejele 2. nagrado za poezijo na literarnem natečju SKK.