Mladika 1 / 2016

Prva Mladika je izšla v aprilu leta 1957 in številka, ki jo imate v rokah, nikakor ni jubilejna, a vendarle pišemo nov letnik, ki nosi vrstilni števnik 60. Torej je res, začenjamo šestdeseti letnik Mladike. Če pogledamo zbirko v knjige povezanih Mladik na knjižni polici, se nam ta predstavlja kot mala knjižnica, ki hrani lep del naše kulturne zgodovine in je pričevalka njene vztrajne rasti in zapisovalka odmevnega dogajanja ne samo v manjšini, ampak tudi v zdomstvu in matici. Mladika ima vso pravico torej, da se imenuje ne samo manjšinska revija, ampak polnopravno tudi vseslovenska. Ni čas za obračune, a vendar nihče ne more zanikati dejstva, da je Mladika edina slovenska revija, ki izhaja v ožjem zamejstvu, in tudi da je med številnimi založniškimi pobudami, ki so se porajale med nami po drugi svetovni vojni, edina preživela vse težave in probleme (pa tudi predolgo trajajoče ideološko odklanjanje, ki ni v čast marsikateri slovenski instituciji). Če ne drugega torej zasluži priznanje kot zgled vztrajnosti in žilavosti. Komaj nekaj let po nastanku revije je pognala tudi založba, ki se je razvijala vzporedno z njo in je doslej poslala na slovenski trg več kot 320 izvirnih publikacij, če prištejemo še ponatise smo že presegli 360 zvezkov. Že zaradi tega predstavlja naša revija kulturni fenomen, ki je prerasel manjšinsko okolje in ga bo slovenska kulturna zgodovina posebej obravnavala. Mladika je nastala kot izraz potrebe po kultivirani slovenski besedi, a tudi težnje po pravici do samostojnega gledanja na dogodke doma in v svetu. Hotela je tudi biti priložnost za ustvarjalnost domačih piscev, a se je s svojim natečajem za prozo in poezijo odprla najširšemu slovenskemu prostoru ter si v njem ustvarila lep krog prijateljev. Oglašajo se od vsepovsod in od vsepovsod prihajajo rokopisi za revijo ali za samostojno objavo. Tekoči trak revije in knjig Mladike se ne ustavlja, šestdesetemu letniku voščimo srečno pot.