Mladika 7 – 8 / 2015

Revija Mladika z zaporedno številko 7-8 se v uvodni misli z naslovom Najdragocenejša sedemdesetletnica dotakne konca druge svetovne vojne pred sedemdeseti leti in začetka svobodnega življenja Slovencev po dvajsetletnem fašističnem zatiranju. Eden izmed najpomembnejših doseženih instrumentov svobodne kulture in identitete je bilo nedvomno šolanje v materinem jeziku, ko smo Slovenci v Italiji dobili poleg liceja, učiteljšča in trgovske šole tudi tehnični zavod. Demografska kriza je čez nekaj desetletji začela krčiti število učencev, a zgledalo je, da bodo mešani zakoni rešili številčno moč slovenskih šol. Šolniki so se tako znašli pred novimi in dodatnimi izzivi, saj je šola postala kulturno mešana. Taka šola je lahko koristna, ker pripravi mlade do boljšega poznavanja drugačnosti in svet ter hutrejšega vključevanja vanj, vendar je tudi zahtevnejša za vse udeležence in si zato prav ob tej okrogli sedemdesetletnici zasluži večjo pozornost celotne naše slovenske skupnosti.

V reviji sledijo literarni prispevki, in sicer novela Božidarja Rustje Po tistih sanjah, ki je bila priporočena na 43. literarnem natečaju revije Mladika, pesmi Sabine Vostner in pesem Tujec Sare Remžgar. Zdomska Slovenka Mirella Urdih je avtorica novega cikla spominskih zapisov z naslovom »Razmišljanje zdomske tržaške Slovenke«, v prvem nadaljevanju se avtorica spominja tržaškega predela Brandežija, kjer je preživela svojo mladost.

Bruna Marija Pertot piše o grozdju: gre lirično pripoved o trtah, ki jih je njena družina imela na terasastih vinogradih nad barkovljanskim zalivom.

Tomaž Simčič piše o liku dolinskega župana Josipa Pangerca, ki je živel in deloval v zadnjih desetletjih 19. in prvih dveh desetletjih 20. stoletja, in o tedanjem tržaškem meščanstvu.

Osrednje strani so namenjene priznanju, redu za zasluge, ki ga je prejelo Društvo slovenskih izobražencev za organiziranje študijskih dnevov Draga, ki so letos slavili svojo 50-letnico. Sledi fotokronika omenjenih jubilejnih dnevov. Ob fotokroniki še poročilo o podelitvi 4. Peterlinove nagrade, ki jo je za leto 2015 prejela Slovenska kulturna akcija iz Buenos Airesa ob 60-letnici plodnega delovanja v korist slovenstva in slovenske kulture.

V rubriki o umetnosti Mojca Polona Vaupotič piše o samostanskih hodnikih v Stični. Sledi novo nadaljevanje vtisov s turneje Tržaškega okteta po Argentini leta 1993: avtor Boris Pangerc opisuje povratek z izleta v Mendozo in zadnji koncert v Buenos Airesu.

Na zadnjih straneh revije dobimo Anteno in oceno knjige Karla Bonuttija Med izbiro in zgodovino, ki jo je napisal Marjan Kordaš.

V mladinski prilogi RAST Nicole Parmesan piše v uvodniku o begunski krizi in jo povezuje s kulturno in versko krizo Evrope, Neža Kravos poroča o mladih, ki so nastopili na letošnjih 50. študijskih dnevih Draga, sledijo pogovor z nekaterimi članicami dekliške pevske skupine Bodeča Neža, ki se uvršča med najboljše evropske zbore, in dva pogovora, ki sta jih zapisala Igor Terčon in Veronika Oberdan, o življenju za časa fašizma in med drugo svetovno vojno.

Objavlja se kulinarični prispevek, ki je nastal v sklopu delavnice kreativnega pisanja, ki jo je vodila Julija Berdon, na zadnji strani pa dobimo Belo pravljico Mojce Petaros.