Mladika 10 / 2018

V zadnji, deseti številki revije Mladika za leto 2018 se uredniški odbor kladnja dolgoletnemu sodelavcu revije in založbe Mladika, slovenskemu pisateleju in esejistu, intelelektualcu evropskega formata Alojzu Rebuli. Na povabilo, naj sodelavci in prijatelji spregovorijo o njem, se v reviji zvrstijo številni spominski zapisi, pričevanja, razmišljanja in analize dela Alojza Rebule. Kardinal Franc Rodespregovori o Rebulovem iskanju skrivnosti sveta in zgodovine. Martin Brecelj pošilja Alojzu Rebuli poslednji pozdrav in izpostavi njegovo  ljubezen do klasičnega sveta. V prispeveku z naslovom »Zelo ga bom pogrešala« spregovori senatorka italijanske republike in literarna zgodovinarka Tatjana Rojc. Pater Edvard Kavoč v svojem spominskem zapisu poudari duhovne in intelektualne razsežnosti Rebulovega ustvarjanja in njegovo predanost krščanski besedi. Spominja se, kako je Janez Pavel II. na koncu njunega srečanja Rebuli naročil, naj piše, in to je bilo Rebuli vodilo in potrditev njegovega pisateljskega in esejističnega poslanstva. »Začetek pravega po navideznem« je naslov prispevka Miroslava Košute, ki obuja posebno prijateljstvo z Alojzom Rebulo, ki se je razvijalo tudi v gostem dopisovanju. O svojem osebnem odnosu do pisatelja Rebule, njunih srečanjih in dogodkih, ki so ju vezali, piše duhovnik in teolog Božo Rustja. Novinarka Darka Zvonar Predan se je pisatelja Rebulo spomnila v daljšem članku, ki je izšel v mariborskem Večeru ob pisateljevi smrti in ki ga Mladika ponatiskuje. V zapisu Zvonarjeva izpostavlja Rebulovo vez s Trstom, kjer je odraščal, prijateljstvo z Borisom Pahorjem in moč njegove knjižne ustvarjalnosti. Predsednica Radijskega odra Maja Lapornik v svojem prispevku z naslovom »Rhema Gennaion« predstavi Rebulov izvirni dramski opus za radijski medij, priložen je tudi seznam Rebulovih izvirnih radijskih iger in dramatizacij proznih del. Lučka Susič spregovori o svojem odnosu do pisatelja Rebule, ki je bil njen srednješolski profesor, nekaj let kasneje pa je na univerzi pisala tezo o njegovih romanih. Profesorica in literarna zgodovinarka Marija Pirjevec izpostavi temeljne zančilnosti Rebulovega pripovedništva in njegov odnos do jezika: beseda mu pomeni boj za lastno ogroženo identiteto in svobodo. Rebulova učenka in profesorica klasičnih predmetov na tržaškem slovenskem klasičnem liceju Barbara Zlobec je ustvarila zgodbo o prihodu Alojza Rebule na Elizejske poljane in o tem, kako ga sprejmejo antični dramatiki in pesniki, med njimi je sicer tudi Prešeren. Bivši ljubljanki župan Jože Strgar pripoveduje o začetkih svojega prijateljevanja z Alojzom Rebulo v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Klasični filolog in prevajalec iz antičnih jezikov Kajetan Gantar piše o skupni ljubezni do antičnega sveta, ki ju je združevala, in o romanu Ob babilonski reki, za katerega mu je hvaležen, da ga je napisal. Na koncu še beseda Alojzu Rebuli, objavlja se namreč njegova zahvala ob prejemu nagrade La Locanda del Doge oktobra 2018 za italijanski prevod romana Nokturno za Primorsko. Takrat se nagrajevanja pisatelj Rebula ni mogel udeležiti, ker je bil v bolnišnici v Topolšici, poslal pa je svojo zahvalo, ki se v Mladiki objavlja v slovenskem prevodu.

Ob 125-letnici rojstva in 50-letnici smrti Brede Šček je Franc Križnar napisal daljši članek o njenem življenju in delu, Rozina Švent pa je pripravila daljši zapis o Igu Grudnu ob 60-letnici njegove smrti.

V rubriki o ekologiji je tokrat objavljen prispevek o konferenci COP24, ki je potekala v Katovicah na Poljskem v prvi polovici decembra. Avtor članka izpostavlja problem finančnih stroškov pri oblikovanju okolju prijaznega gospodarstva.

V rubriki Literatura je objavljena novela Tadeje Krečič Sholten »Prvega ne pozabiš nikoli«, ki je bila priporočena za objavo na 46. literarnem natečaju revije Mladika. Pesmi sta za to Mladiko prispevala Vladimir Kos in Pietro Zovatto.

Edvard Kovač se v prispevku z naslovom »Nekdo, ki je dihal in prepeval romansko poezijo ter bil hkrati predan Sloveniji« spominja Andreja Capudra, lika in dela Irene Žerjal se v svojem zapisu spominja Nika Čok.

V rubriki Prebrali so za vas Majda Artač Sturman piše o zadnjem delu Alojza Rebule Ob pritoku Jangcekjanga.

V rubriki o umetnosti Mojca Polona Vaupotič piše o klasicističnem slikarju Francu Kavčiču, rojenem v Gorici leta 1775, ki je deloval v Mantovi, Benetkah in na Dunaju.

Tomaž Simčič je avtor članka o »Tržaškem škofijskem arhivu in prvi svetovni vojni«: v njem na kratko predstavi vsebini splošnega in zaupnega fonda arhiva tržaške škofije, na spletni strani Slovenske prosvete pa sta na razpolago še dva seznama z natančnejšim opisom gradiva v tržaškem škofijskem arhivu, ki zadeva prvo svetovno vojno.

O evro kovanci, ki jih od leta 2002 izdaja Vatikanska mestna država piše Mitja Petaros.

V Novicah Knjižnice Dušana Černeta Ivo Jevnikar poroča o večeru v tržaški Palači Gopčević, ki ga je Knjižnica priredila v spomin na pisatelja Rebulo, in o njegovih knjigah, ki jih knjižnica poseduje.

V mladinski prilogi Rast Urška Petaros v uvodniku piše o svojem pričakovanju Božiču med študijskim bivanjem v Lizboni, Veronika Bordon poroča o uspehih dveh mladinskih goriških zborov na italijanskem državnem tekmovanju v Arezzu, Svetlana Brecelj se pogovarja z Mojco Petaros, mlado avtorico radijske igre o Cankarju, Veronica Piredda je opravila intervju s psihoterapevtko pri Skladu Mitja Čuk Roberto Sulčič, objavljeni so tudi haikuji Jane Tul, ki so prejeli prvo nagrado za poezijo na literarnem natečaju Slovenskega kulturnega kluba za leto 2018.