Mladika 2 – 3 / 2020

V velikem tednu je izšla nova številka tržaške revije Mladika. Zajetna številka na osemdesetih straneh se v rubriki Fokus spopada z izzivi, problemi in neznankami, ki jih v naše življenje prinaša pandemija novega koronavirusa. Gospodarstvenik Edi Kraus razmišlja o ekonomskih posledicah produkcijske krize in o potrebi po novih razvojnih vizijah; šolnik Adrijan Pahor razmišlja o ekoloških in duhovnih posledicah sobivanja z virusom; župnik Karlo Bolčina poudarja, da je virus razkril našo krhkost hkrati pa nas soočil s potrebo po novem življenjskem slogu, v katerem materialne dobrine naj ne bodo na prvem mestu; pesnica Majda Artač odkriva v sedanjih razmerah priložnost, da se prepustimo branju in razvijanju domišljije; pisateljica Vilma Purič kritično razmišlja o rojstni vasi Repen, ki je zaradi zapornice naenkrat ločena od svojega zaledja na slovenskem ozmlju: ta nova meja postavlja vprašanje o našem odnosu do prostora in nas sili, da si osmislimo novo razlago sveta in bivanja o njem. Sara Brezigar z Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani razmišlja o strahu, ki se je vselil v naš svet, poudari pa tudi, da je koronavirus opozoril na spremembo težišča med Vzhodom in Zahodom in pokazal, da je Evropa integrirana celina, kar se je pokazalo ob zapiranju meja znotraj EU. Nika Čok je pripravila daljši članek z intervjuji o prednostih in pomanjkljivostih učenja na daljavo. Anka Peterlin je zapisala pogovor s psihoanalitičarko Vlasto Polojaz na temo naše družbe v času koronavirusa. V članku v rubriki Ekologija se poudari, da je epidemija preusmerila našo pozornost k novim problemom, drugačen način življenja iz zadnjih tednov pa nam je gotovo dal razumeti, kaj res nujno potrebujemo.

V tej štvilki revije je objavljen tudi drugi del razprave Jerneja Vidmarja o povojnih ugrabitvah v Trstu in na Primorskem. Avtor piše o članih sabotažne skupine Verija Winklerja, o njegovem obveščevalnem delu v Trstu, o ugrabitvah in likvidacijah, ki jih je njegova skupina izvedla v Trstu, nakar je prikazana življenjska pot posameznig operativcev.

Sledijo druge rubrike in članki: uvodno misel z naslovom Pot k velikonočni svetlobi je pripravil pater Edvard Kovač, ob z novicami bogati Anteni so objavljene pesmi Nike Čok, novela Vrnitev Manke Kremenšek Križman, članek Mojce Polone Vaupotič o arheološkem bogastvu Simonovega zaliva pri Izoli, članek Franca Križnarja o glasbeniku Ivanu Grbcu. V pričevanjih je objavljen drugi del članka Po italijanskih poteh slovenskih političnih beguncev, v katerem Erika Jazbar predstavi taborišče Monigo, Magda Rodman pa piše o Zoru Švaglju. Mitja Petaros predstavi grb mesta Trst.

Reviji je priložena nova številka mladinskega lista Rast, pri kateri so sodelovali Vanja Vogrič s poročilom o romanju v Sveto deželo, Tadeja Gergolet z razmišljanjem o slovenski himni, Jernej Močnik je pripravil nekaj vprašanj o poznavanju požiga Narodnega doma v Trstu med mladimi Slovenci v matici, Jakob Tul piše o Memobusu, ki vsako leto popelje dijake na obisk taborišča v Auschwitz, Martina Sosič poroča o svoji izkušnji prostovoljnega dela, v rubriki SKK je objavljena zgodba Jakoba Kralja Pikice, ki je bila nagrajena na lanskem literarnem natečaju SKK.