Mladika 2 – 3 / 2018

Kam vodi slovenska politika v zamejstvu.  Na to vprašanje skuša odgovoriti avtor uvodnega članka v tej številki revije, ki posveča dobršen del prispevkov prav bližajočim se deželnim volitvam v Furlaniji Julijski krajini. Tako kot nedavne politične parlamentarne volitve tudi deželne predstavljajo za slovensko manjšino v Italiji izziv, ali ji bo uspelo izvoliti svojega predstavnika oziroma predstavnike. Uvodničar je zelo kritičen do razmere v manjšini in opozarja, da “že nekaj časa zaznavamo v manjšinski skupnosti vznemirljive pojave, ki pomenijo nevarno odstopanje od dosedanje prakse. Do nedavnega je veljalo, da se je slovenska komponenta Demokratske stranke ob upravnih volitvah (tako deželnih kot občinskih) vendarle dogovorila s Slovensko skupnostjo za sodelovanje, ki je zagotavljalo, da so – ob samozadostnem nastopanju skrajne levice – slovenski volivci lahko izbirali med več kandidati, vendar v okviru iste koalicije, zdaj pa najdemo slovenske kandidate na najrazličnejših listah, tudi na takih, ki izključujejo sodelovanje in nimajo pozitivnega odnosa do manjšinskega vprašanja. Tu ne gre za zagotovljeno izvolitev slovenskega kandidata, zdaj se že igramo z izvolitvijo kakršnegakoli kandidata, kot bi bili tako močni, da bi se lahko naravno delili na vse manjše komponente. ” In še nadaljuje s sklepno mislijo, da se “od Južnotirolcev očitno nismo nič naučili. Zdi se, da je potihem prevladalo nekdanje zloglasno prišepetavanje slovenske partije o vključevanju v italijanske stranke, ker je slovenska zbirna stranka bila preveč demokratično usmerjena. Naše javno mnenje ob tem molči, kot molčijo mediji in celo krovni organizaciji, ki ne tako potihem potrjujeta enakovrednost vseh kandidatov. Ali smo se že sprijaznili z usodno obrobnostjo?”

Revija objavlja intervju z deželnim tajnikom Slovenske skupnosti in podpredsednikom deželnega sveta Furlanije Julijske krajine Igorjem Gabrovcem.  V pogovoru se Gabrovec dotakne različnih tem, poraza Demokratske stranke in vzpona Gibanja petih zvezd ter desne sredinje na parlamentarnih volitvah, posebnosti volilnega zakona, izvolitve slovenske kadidatke Tatjane Rojc v rimski parlament, odnosov med Slovensko skupnostjo in Demokratsko stranko na deželnih volitvah, volilne udeležbe, predlogov stranke Slovenske skupnosti slovenskim volivcem na upravnem in gospodarskem področju. Intervju Gabrovec zaključi z obračunom opravljenega dela v drugem madatu na Deželi.

Svoje mnenje o nedavnim političnih volitvah so povedali tudi Erika Jazbar, Peter Černic in Martin Brecelj, ki odgovarjajo na vprašanje: kam oziroma komu so šli volilni glasovi Slovencev v Italiji, ali je manjšina politični subjekt ter kaj se nam obeta ob deželnih volitvah in po njih. V reviji so tudi postreženi podatki o izidu parlamentarnih volitev v dvojezičnih občinah na Goriškem in na Tržaškem. V mnenjih intervjuvancev pridejo na površje nekateri vozli in problemi naše manjšinske stvarnosti, kot npr. pomanjkanje politične pluralnosti in političnega soočanja v naši skupnosti ter upadanje vrednot narodnostne pripadnosti na račun večjezičnosti in dialoga, predvsem med mladimi.

Nekdanji deželni tajnik Slovenske skupnosti Damijan Terpin ugotavlja, da Slovenci v Italiji za parlamentarne volitve niso odigrali nobene funkcije političnega subjekta, Mitja Petaros razmišlja o nujnosti skupnega slovenskega predstavništva, Karl Hren pa poroča o nedavnih deželnih volitvah na Koroškem. S tem prispevkom je tokratni fokus, posvečen Slovencem v Italiji in volitvam, zaključen.

Fokusu  sledi objava govora profesorja Adrijana Pahorja na Prešernovi proslavi v Društvu slovenskih izobražencev v Trstu. Pahor ugotavlja, da sta kultura in svoboda največje bogastvo naroda in posameznika ter da je občutek za narodno pripadnost nujen za vse slovensko občestvo.

V rubriki o ekologiji se piše o razliki med podnebjem in vremenom, na kar opozarja tudi znana slovenska klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj: ne glede na nedavne vremenske razmere (obilno sneženje, padavine) v zadnjih petdesetih letih prihaja do vse bolj očitnih podnebnih sprememb, med drugim do višanja povprečne temperature.

Ivo Jevnikar je ob 120-letnici kiparjevega rojstva prispeval tretji del zapisa o Goršetovih primorskih letih – tokrat je govor o njegovem poučevanu na gimnaziji in učiteljišču v Trstu.

Sledijo številne novice o dogajanju med Slovenci v zamejstvu in zdomstvu, ki jih prinaša rubrika Antena.

V rubriki o literaturi je objavljena zgodba Darinke Kozinc Slike ob meji, ki je prejela prvo nagrado za prozo na 46. literarnem natečaju revije Mladika. Objavljena je tudi velikonočna pesem patra Vladimirja Kosa Ob Tebi vigred v meni žubori.

V rubriki Kultura umetnostna zgodovinarka Mojca Polona Vaupotič piše o bogatem opusu marinista Alberta Sirka v članku z naslovom “Slikarstvo iz ljubezni do morja”.

Objavljajo se tudi pričevanja na življenju v Trstu Mirelle Urdih Merkù in Pavleta Borštnika zapis o frančiškanskem bratu Ksaverju Pavločiču, ki so ga leta 1945 zajeli partizani kot bolničarja na vlaku domobranskih ranjencev na Gorenjskem.

V rubriki prebrali so za vas Evelina Umek piše o knjigi Bogomile Kravos Aplavzi. O novostih v Knjižnici Dušana Černeta v Trstu piše knjižničarka Lučka Kremžar De Luisa.

V mladinski prilogi RAST Neža Petaros v uvodniku piše o nujni skrbi za okolje, v katero spada tudi t. i krožna ekonomija, ki upošteva ponovno uporabo in izmenjavo. Sledi predstavitev novega odbora društva MOSP, kot je izšel na zadnjih volitvah: društvu bo odslej predsedovala Ksenija Kosmač. Z novimi odborniki so so pogovarjale Veronica Piredda, Denise Frandolič in Ilaria Vitturelli. Neža Petaros v intervjuju z mladimi pevci piše o uspehih Mešanega mladinskega pevskega zbora Emil Komel iz Gorice, ki je na 26. državnem tekmovanju otroških in mladinskih pevskih zborov v Zagorju ob Savi prejel zlato priznanje.  Sledita pesmi Maše Kocjančič in Marinke Farinelli, ki sta bili priporočeni na literarnem natečaju SKK leta 2017. Na zadnji strani Brina Bakhita piše o očeh kot zrcalu človeške duše in o tem, kaj se skriva v pogledih.