Mladika 5 / 2020

Sredi junija je zagledala luč peta številka revije Mladika. Uvodno misel je zapisal Sergij Pahor; v zapisu z naslovom Normalnost po slovensko? uvodničar razmišlja o odnosu, ki ga v Sloveniji imajo mediji do vlade Janeza Janše in o sistematičnem kritiziranju delovanja vlade.

V rubriki Fokus je v ospredju revolucionarno nasilje nad Slovenci na Tržaškem in Goriškem med drugo svetovno vojno in po njej; ni šlo za vojaške obračune, temveč predvsem za civiliste, katerih smrti ostajajo po 75 letih nepojasnjene in neopravičene. O tem je pisal članek v Slovenskem Primorcu iz leta 1948 (ki ga revija ponatiskuje), na osnovi osebnih in družinskih pričevanj pa o tem v pogovoru z Eriko Jazbar pripoveduje Silvester Metlika, doma iz Boljunca pri Trstu, katerega oče Rudolf je neznano izginil leta 1944. Iz drugega pogovora pa izvemo o umoru 22-letnega Edija Devetaka, ki je izginil avgusta leta 1946 na Vrhu sv. Mihaela na Goriškem, njegovo iznakaženo truplo pa so osem dni kasneje našli zavezniški vojaki.

V rubriki o gospodarstvu se oglaša Rado Pezdir, ki piše o shemi vzporednega bančništva skozi primer ljubljanskega podjetja Elektrotehna. V članku z naslovom V Sloveniji osvobojeni koronavirusa se analizirajo sodobno gospodarsko stanje v Sloveniji in posledice pandemije, med katerimi je tudi ta, da namesto javno-finančnega presežka, ki se je obetal, bodo javne blagajne zabeležile primanjkljaj v višini 3 milijard evrov.

V rubriki In memoriam se Ines Škabar spominja akademika dr. Franceta Bernika, ki je bil en semester tudi gostujoči profesor na tržaški univerzi.

V ekološkem članku z naslovom Narava brez človeka lahko preživi, človek brez narave pa nikakor ne avtor razmišlja o moralnih, ekoloških in gospodarskih posledicah pandemije koronavirusa, ko so naše prioritete postavljene na glavo, pod vprašaj je tudi delovanje številnih podjetij in tovarn, predvsem pa se je porodila zavest, da potrošniški sistem, v katerem živimo, je obsojen na propad.

V rubriki literatura je objavljena kratka zgodba Milojke Krez Laboratorij, ki je prejela tretjo nagrado za prozo na 48. literarnem natečaju revije Mladika.

Ivo Jevnikar piše o dobrotnikih, »angelih«, v fašističnem koncentracijskem taborišču v Monigu: Bredi Rus, Milanu Lenarčiču in Veri Magušar. Mira Cencič piše o narodnem delovanju voditelja goriške sredine dr. Ivu Juvančiču. Objavljen je tudi članek o družini Mizerit iz Števerjana, iz katere izhaja Tone Mizerit, letošnji prejemnik nagrade Vstajenje, ki živi in deluje v Argentini.

Mojca Polona Vaupotič je avtorica umetniškozgodovinskega zapisa o frančiškanski cerkvi Gospodovega oznanjenja Mariji v Kostanjevici nad Novo Gorico, kjer so v letih 2017–2019 potekala konervatorska-restavratorska dela in cerkvi dala nov sijaj.

V rubriki o primorskih glasbenikih Franc Križnar piše o glasbeniku in učitelju Avgustu Arminu Lebanu, ki je živel v drugi polovici 19. stoletja.

Mitja Petaros je avtor članka o spominskih evrskih kovancih vrednosti 2 €, ki se redno izdajajo od leta 2012.

V rubriki Prebrali so za vas so objavljene recenzija Maje Smotlak romana Marija Čuka Črni obroč, ter oceni Magde Jevnikar knjige Barbare Ane Fužir Schart Kam pa danes? in likovne razstave Melanie Calzi v Narodni in študijski knjižnici v Trstu.

V Mladiki lahko preberemo še obsežno Anteno, ki prinaša veliko novic iz zamejstva in zdomstva, ter članek Iva Jevnikarja Por črto o dosjeju Aleša Lokarja pri Udbi.

V mladinski prilogi Rast najprej preberemo uvodno misel Neže Petaros o slovenskih športnih društvih v zamejstvu in o njihovem odnosu do mladih. V anketi, ki sta jo pripravila Nicholas Taucer in Luna Callin, dijaki višjih srednjih šol Zois in Prešeren v Trstu odgovarjajo na vprašanje, kaj pogojuje njihovo izbiro športnega kluba in katero vlogo imata manjšinska pripadnost in raba slovenščine pri tej izbiri. Jernej Močnik se je o slovenščini v športnih društvih v Italiji pogovarjal s predsednikom Združenja slovenskih športnih društev v Italiji Ivanom Peterlinom. Veronika Bordon je pripravila članek s pričevanji nekaterih maturantov o njihovih pričakovanjih pred letošnjim izrednim maturitetnim izpitom. V rubriki Slovenskega kulturnega kluba je objavljena pesem Zima Marca Boniventa, ki se je uvrstila na drugo mesto literarnega natečaja.