Mladika 7 – 8 / 2016

ISBN:
default
Št. strani:
60
Vezava:
60

Oktobrska Mladika, z zaporedno številko 7-8, prinaša v Fokusu poglobitev aktualne teme, in sicer sporne internacionalizacije slovenskih univerz, ki je pred nedavnim razburila slovensko javno mnenje in spodbudila različna stališča,…

Preberite več
Na zalogi
Cena: 4,00 

Oktobrska Mladika, z zaporedno številko 7-8, prinaša v Fokusu poglobitev aktualne teme, in sicer sporne internacionalizacije slovenskih univerz, ki je pred nedavnim razburila slovensko javno mnenje in spodbudila različna stališča, predvsem v strokovnih krogih. V uvodniku »Slovenščina vs. butalščina« David Bandelj izpostavlja predvsem moralno plat tega vprašanja, saj je Slovenija dobila svojo prvo univerzo šele leta 1919, in to se je zgodilo prav »iz potrebe, da bi lahko poučevanje potekalo v slovenščini in bi bil univerzum znanja lahko dostopen v materinem jeziku«. Če je angleščino dobro poznati, pravi tudi uvodničar, ker je pač lingua franca, je sporno »da je možno zamenjati domači jezik  /…/ s tujim jezikom in s tem onemogočiti slovenščini, da bi razvila strokovno terminologijo, kar je velika škoda za jezik, ampak tudi za razvoj družbe.«

V širšem fokusnem članku z naslovom »Kaj naj Slovenci izven meja Slovenije (in kaj naj italijanska manjšina v Sloveniji) s sporno internacionalizacijo slovenskih univerz?« beremo mnenja univerzitetne predavateljice in avtorice Tatjane Rojc, profesorice na Oddelku za italijanistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem Nives Zudić Antonič in profesorice na isti univerzi Jadranke Cergol. Dopolnjuje podroben pregled različnih vprašanj in problemov, ki bi jih novela zakona sprožila, kolumna Marija Čuka s pomenljivim naslovom »Ko zboli jezik, zboli družba«.

V rubriki »Drobtinice o slovenskem govoru« Manica Maver piše o govorni vzgoji pri mladih, predvsem pri šolski mladini.

V osrednjih straneh revije je objavljena fotokronika 51. študijskih dnevov Draga, ki so potekali na Opčinah pri Trstu v prvih septembrskih dneh, in poročilo o podelitvi 5. Peterlinove nagrade, ki so jo izročili med študijskimi dnevi. V reviji sledijo novice iz zamejstva in zdomstva, zbrane v Anteni.

V rubriki »Prebrali so za vas« Majda Artač Stumrna piše o knjigi Jasne Tuta »Moj sveti sredi oceana«, Vilma Purič pa poroča o dvojezični pesniški zbirki Aleksija Pregarca »Trst in njegove krošnje«.

V Mladikinem razdelku, namenjenem kulturnim temam, Mojca Polona Vaupotičv piše o začetkih grafike na Slovenskem. Milan Gregorič je avtor zapisa o staroslovanskem Olimpu v Slovenski Istri. »Svetloba nad puščavo« je cikel pesmi Leva Detele, ki je prejela prvo nagrado za poezijo na 44. literarnem natečju revije in je objavljen v celoti; sledi novela »Bahara – pomladni cvet«, ki je bila priporočena za objavo na istem natečaju. V prvem delu »Zgodbe na kose« avtorica Leda Dobrinja ponuja drobce iz svojega otroštva in spomine na Koprsko nekoč. Bruna Marija Pertot v tokratnem pripovednem članku piše o granatovcu.

V rubriki za prosti čas Mitja Petaros piše o numizmatičnih zanimivostih, med drugim o kovancu, posvečenem smučarski šampionki Tini Maze.

V pričevanjskem delu se je Erika Jazbar pogovarjala s prof. Martinom Krannerjem o markantni osebnosti duhovnika in organizatorja dr. Jožeta Prešerna, sledijo pričevanja zdomske Slovenke Mirelle Urdih Merkù o letih nižje srednje šole v Trstu po drugi svetovni vojni.

V mladinski prilogi RAST je Urška Petaros na temo sprememebe novele zakona za visokošolsko izobraževanje napisala uvodnik z naslovom »Ali je to res internacionalizacija?«. Neža Petaros piše o zaključku projekta »Ko zaživi pisana beseda« in prinaša mnenja udeležencev, ki z navdušenjem pripovedujejo o projektu. Zasanjana panda oziroma Mojca Petaros piše o udeležbi nekaterih članov Slovenske zamejske skavtske organizacije na mednarodnem taboru Roverway v Franciji. V literarni rubriki je objavljena črtica Belinde Trobec, ki je prejela drugo nagrado za prozo na letošnjem literarnem natečju SKK-MOSP. Ester Gomisel pa je avtorica pesmi Ob ograji bolečine. O nedavnem nogometnem prvenstvu evropskih manjšin piše Simon Rustja.


Priporočamo še