O nas

Založba Mladika izdaja knjižni program in istoimensko revijo. Svoj sedež ima v središču Trsta, v stavbi, kjer imajo sedež še druge slovenske ustanove in organizacije. Deluje od leta 1957.

Pri založbi je doslej izšlo nad štiristo naslov, ki obsegajo pesniške zbirke in prozna besedila, romane, knjige za otroke in mladino, biografije, dnevnike, zgodovinske eseje, etnografske publikacije, jezikovne priročnike, slovarje, bibliografije, prevode, kataloge, umetniške monografije, zbornike. Avtorji  avtorjev iz Trsta in z Goriškega, pa tudi iz matice in zdomstva.

Od leta 2003 se založba udeležuje Slovenskega knjižnega sejma v Ljubljani in sodeluje pri organiziraju številnih kulturnih dogodkov na Tržaškem in v Sloveniji.

Zgodovina

Leta 1957 je v Trstu začela izhajati družinska in kulturna revija Mladika, ki so jo ustanovili Jože Peterlin, Stanko Janežič, Maks Šah ter drugi slovenski kulturniki in intelektualci. Štiri leta kasneje, maja 1961, je zagledala luč pesniška zbirka z naslovom Moja pomlad: njena avtorica je pesnica in pisateljica Bruna Marija Pertot. Drobna knjižica, z zeleno-črno-belo platnico, ki je bila opremljena z izvirnimi linorezi Franka Piščanca, je bila v besedah tedanjega urednika Mladike Jožeta Peterlina »prvi sad mladega povojnega rodu v Trstu. Rodu, ki je tu končal slovenske šole in objavlja svoje literarne izpovedi in opazovanja v Literarnih vajah in Mladiki«. To pomeni, da je bila to generacija, ki je prestala vojno zlo, katere otroštvo je zaznamovala prepoved slovenske beseda, a je bila kmalu zatem sposobna spregovoriti o pomladi in o bohotnem poletju, ki ji bo sledilo.

Mladikine publikacije so bile v prvih letih po tisti prvi izdaji iz leta 1961 redke, tu pa tam je izšel kak naslov, neredno, saj finančnih sredstev je bilo bolj malo: zbirka pesmi Stanka Janežiča Moja podoba (1962), pesniška zbirka Gmajna Vinka Beličiča (1967), pesmi Alberta Miklavca z naslovom Prošnja za jutri (1970), pesmi Borisa Pangerca z naslovom Anfora časa (1972), pesniška zbirka Vinka Beličiča Bližine in daljave (1973), Rafka Dolharja Pot iz planin (1974), druga pesniška zbirka Brune Pertot z naslovom Bodi pesem (1975), pesniška zbirka Zimzelene luči Milene Merlak (1976), Slovenski priimki na zahodni meji jezikoslovca Pavleta Merkùja (1982).

Predanost slovenski besedi in slovenstvu pa je bila v srcih tedanjih prostovoljcev. Z njihovim trudom in požrtvovalnostjo so knjige zagledale luč, saj je bilo izdajanje knjig dolgo let osnovano na prostovoljnem delu urednikov in lektorjev in honorarjev ni bilo. Z leti so si izdaje sledile vse pogosteje. Prva prelomnica v Mladikini založniški dejavnosti je bila na začetku devetdesetih let v času slovenske osamosvojitvije. Takrat je tudi Mladika začela prejemati finančne prispevke s strani slovenske države, kar je omogočilo načrtovanje rednega knjižnega programa. Nekaj let kasneje je sledila druga prelomnica, leto 1999, ko se je Mladika osamosvojila od okrilja kulturne ustanove Slovenske prosvete, pod katerim je delovala, in se konstituirala v samostojno zadružno podjetje. V tej obliki deluje še danes. Zaposluje urednico in dva grafika.

V začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko se je slovenski trg odprl celotnemu zamejstvu, so Mladikine izdaje težile predvsem k temu, da ovrednotijo primorsko področje in ga predstavijo v vseslovenskem prostoru. Pomembne v tem pogledu so knjige Bruna Volpi Lisjaka o slovenskem pomorskem ribištvu. Mladika je sodelovala z imenitnimi primorskimi besednimi ustvajalci – Boris Pahor, Alojz Rebula, Irena Žerjal, Marko Sosič. Izdala je dela Prešernovega nagrajenca Miroslava Košute, Eveline Umek, Marija Čuka, Davida Bandlja, Vilme Purič, nagrajenca Prešernovega sklada Dušana Jelinčiča, Marije Kostnapfel idr.

Izdaja tudi knjige v italijanskem jeziku in predodna dela v italijanščini: velik podvig je obsežna antologija slovenskih avtorjev v italijanskem jeziku L’altra anima di Trieste (Druga duša Trsta), ki jo je uredila prof. Marija Pirjevec. Mladika je v italijanščini izdala kratke zgodbe Alojza Rebule, njegov roman Senčni ples, roman Marija Čuka Črni obroč in dela, v katerih se pripoveduje o slovenski književnosti in kulturi.

Založba je za svoje knjižne izdelke prejela več priznanj: romana Marka Sosiča Balerina, Balerina in Alojza Rebule Cesta s cipreso in zvezdo sta bila v ožjem izboru za kresnikovo nagrado; Mladiki so v Rimu podelili mednarodno nagrado »Anfora« za knjigo z novelama Cirila Kosmača, ki sta izšli v italijanskem prevodu Marie Bidovec, z naslovom Sulle orme di un vagabondo; roman Dušana Jelinčiča Šepet nevidnega morja, dvanajst tablet svinca je prejel nagrado Prešernovega sklada za književnost.

Glavni urednik založbe Marij Maver je leta 2011 prejel Schwenterjevo nagrado za življenjsko delo v založništvu.

Ob svoji petdesetletnici je Mladika ustanovila pesniško zbirko Črnike, v katero uvršča najbolj imenitna dela domačih pesnikov, leta 2015 pa zbirko Zapisi iz zdomstva, v kateri se objavljajo spominski in pričevanjski zapisi zdomskih avtorjev (ZDA, Avstralija, Kanada, Argentina).

Poslanstvo in vizija

Mladika opravlja v zamejstvu dragoceno spoznavalno in informativno vlogo. Založba nadaljuje z delom in utrjevanjem izhodišč, ki jih je zastavila ob ustanovitvi: ohranjati slovenstvo, objavljati dela že uveljavljenih slovenskih avtorjev, ki delujejo v Italiji (Umek, Košuta, Čuk, Purič, Bandelj), vrednotiti prostor Slovencev v Italiji (knjige Bruna Volpija Lisjaka o morju in slovenskem ribištvu) ter odkrivati nove glasove, saj je založba marsikateremu avtorju omogočila, da je prišel do knjižnega prvenca (pesnika Davida Bandelj in Vinko Bandelj, pisateljici Vilma Purič in Jasna Jurečič, ilustratorka Elen Lupinc, avtorica otroške literature Lara Spinazzola idr.). Pred nedavnim je založba objavila tudi priročnike s področja grafomotorike in fonologije.