Marija Pirjevec

Literarna zgodovinarka Marija Pirjevec, rojena v Sežani, je večji del svojega življenja preživela v Trstu, kjer prebiva še danes. Dobri dve desetletji je predavala slovensko književnost na Filozofski fakulteti v Trstu, kjer je bila več let predstojnica Inštituta za slovansko filologijo. Od leta 1993 do upokojitve (2008) je poučevala na Visoki šoli modernih jezikov za tolmače in prevajalce. Ves čas si je prizadevala, da bi utrdila sodelovanje med tržaško slovenistiko in ustreznimi znanstvenimi institucijami v Sloveniji. Organizirala je vrsto simpozijev, ciklov predavanj in strokovnih srečanj univerzitetnih profesorjev z Oddelka za slavistiko v Ljubljani. Kot raziskovalka je posegla v vsa obdobja slovenske književnosti, od njenih začetkov, s težiščem v devetnajstem in še posebej dvajsetem stoletju. Raziskuje zgodovino in tipologijo slovenske književnosti, stike med italijansko in slovensko književno kulturo, slovensko zahodno narečno pesništvo idr. Kot je razvidno tudi iz njene najnovejše knjige Tržaška branja (2019), posveča posebno pozornost sodobnemu literarnemu ustvarjanju na Tržaškem.

Knjižne izdaje njenih del so: Srečko Kosovel: aspetti del suo pensiero e della sua lirica (1974); Saggi sulla letteratura slovena dal XVIII al XX secolo (1983); Trubar, Kosovel, Kocbek e altri saggi sulla letteratura slovena (1989); Na pretoku dveh literatur (1992); Dvoje izvirov slovenske književnosti (1997); Tržaški zapisi (1997); Tržaški književni razgledi. Uvodni esej Igor Škamperle (2011); Questa Trieste … Pahor, Rebula, Košuta e altri saggi sulla letteratura slovena (2015, 2016).

Uredila je številne strokovne zbornike in vrsto antologijskih izborov slovenske književnosti. Med novejšimi: Tržaška knjiga. Pesmi, zgodbe in pričevanja (2001, 2017); L’altra anima di Trieste. Saggi, racconti, testimonianze, poesie (2008); Zbornik za Ivanko Hergold (2015); Rebulov zbornik 2 (2015); Ženska literarna ustvarjalnost na Primorskem (2017).