Hitri kontakt: +39 040 348 08 18
ŽENSKA LITERARNA USTVARJALNOST NA PRIMORSKEM
Zbornik, ki je izšel v sodelovanju s Slavističnim društvom Trst-Gorica-Videm, vsebuje devetindvajset prispevkov različnih avtorjev in avtoric iz zamejstva in matice, posvečenih primorskim avtoricam od konca 19. stoletja do sodobnosti. …
Zbornik, ki je izšel v sodelovanju s Slavističnim društvom Trst-Gorica-Videm, vsebuje devetindvajset prispevkov različnih avtorjev in avtoric iz zamejstva in matice, posvečenih primorskim avtoricam od konca 19. stoletja do sodobnosti. Objavljeni prispevki so: Marija Pirjevec (Poti prostosti), Marta Verginella (Vijugasta pot žensk od pridobljenih pravic do zapoznelih priznanj), Vilma Purič (Sodobne slovenske tržaške pesnice: zavezanost prostoru in iskanje notranje prostosti), Katja Mihurko Poniž (Trst v delih slovenskih proznih ustvarjalk), Ivan Verč (O vprašanju jezika v romanu Nož in jabolko Ivanke Hergold), Irena Novak Popov (Moderna ženska sensibiliteta v govorici simbolov in zgodb: poezija Alenke Rebula Tuta), Denis Poniž (Ne ubiti očeta, ne ljubiti očeta, učiti se od očeta), Jože Horvat (Prostor oziroma narava v romanu Burjin čas), Loredana Umek (Prestopanje prostorskih mej v pripovedi sodobnih slovenskih tržaških pisateljic), Vita Žerjal Pavlin (Razpiranje pesmi Irene Žerjal), Tatjana Rojc (Zora Tavčar), Bogomila Kravos (Lelja Rehar Sancin in raziskovalni izzivi), Adrijan Pahor (Bruna Marija Pertot in njena govorica srca), Maja Smotlak (Ženske v pripovedni prozi Jasne Jurečič), Marija Cenda (O izkorenjenosti nekoliko drugače …), Olga Lupinc (Čas odnaša in prinaša – ustvarjalno delo Eveline Umek), Majda Artač Sturman (Zora na ženski strani neba), Marija Pirjevec (Občutek notranje praznote in nemoči v literarnem delu Marije Kostnapfel), Vlasta Polojaz (Sin Vladi o Marici Nadlišek Bartol), Vladka Tucovič (Zofka Kveder in Trst), Karin Marc Bratina (Slikovito izražanje svetoivanske pesnice Marije Mijot), Jadranka Cergol (Narečna poezija Marije Mijot), Zoltan Jan (Tiha glasnost Ljubke Šorli med Italijani), Janez Povše (Ljubka Šorli – svetloba srca in pesmi), Ivana Slamič (Pesmi Ane Praček Krasna), Jasna Čebron (Ženska senzibilnost v literarnem delu Neve Rudolf), Nadia Roncelli (Ženska ustvarjalnost v knjižnih izdajah založbe Mladika), Martina Kafol (Ženske besede), Ksenija Majovski (Slovenske literarne ustvarjalke v Italiji).
Večji del besedil je bil predstavljen na simpoziju 26. Primorski slovenistični dnevi maja 2016 na Opčinah pri Trstu in krije prepotrebno vrzel v poznavanju dela in življenja primorskih ženskih ustvarjalk.
Marija Pirjevec je bila do akademskega leta 2007/08 izredna profesorica slovenskega jezika in književnosti na Visoki šoli modernih jezikov za tolmače in prevajalce v Trstu. Po diplomi iz leposlovnih ved na Leposlovni fakulteti (Lettere e filosofia) leta 1966 se je več let izpopolnjevala na Slavističnem oddelku filozofske fakultete v Ljubljani. V letih svojega poučevanja na univerzi si je prizadevala, da bi okrepila sodelovanje med tržaško slovenistiko in podobnimi institucijami v Sloveniji in organizirala vrsto simpozijev, okroglih miz in predavanj, namenjenih literarni in jezikovni problematiki. Raziskuje zgodovino in tipologijo slovenske književnosti, stike med italijansko in slovensko literaturo, slovensko zahodno narečno pesništvo idr. Pomembnejše knjižne izdaje njenih del so: Srečko Kosovel: aspetti del suo pensiero e della sua lirica (1974); Saggi sulla letteratura slovena dal XVII al XX secolo (1983); Trubar, Kosovel, Kocbek e altri saggi sulla letteratura slovena (1989); Na pretoku dveh literatur (1992); Dvoje izvirov slovenske književnosti (1997); Tržaški zapisi (1997). Uredila je vrsto antologijskih izborov slovenske književnosti in zbornikov: Kar naprej trajati (1994); France Prešeren, Poesie–Pesmi. Prešernova pot v svet (1998; 2002); Tržaška knjiga. Pesmi, zgodbe in pričevanja (2001); L’altra anima di Trieste. Saggi, racconti, testimonianze, poesie (2008); Pahorjev zbornik v sodelovanju z Vero Tuta Ban (1993); Trubarjev zbornik (2009). V italijanščino je prevedla roman Ivana Cankarja Hiša Marije Pomočnice (it. naslov: La casa di Maria Ausiliatrice (Studio Tesi,1983), iz rezijanščine v knjižno slovenščino pa pesmi Silvane Paletti Rozajanski serčni romonenj – La lingua resiana del cuore–Rezijanska srčna govorica (2003). Z literarnimi razpravami je nastopila na številnih slovenskih in tujih simpozijih. Sodeluje v slovenskih in italijanskih strokovnih revijah ter zbornikih.