MOJA PEŠPOT SKOZI RICMANJE

Avtor:
ISBN:
978-88-7342-334-8
Št. strani:
128
Vezava:
mehka

Mirko Krasna se v svojih spominih in pripovedih zaustavi pri opisu malih dogodkov, življenja malega človeka, kovača, peka, perice v rojstni vasi Ricmanje.

Preberite več
Na zalogi
Cena: 18,00 

V knjigi se osebna, avtobiografska zgodba Mirka Krasne prepleta z zgodbo njegove rojstne vasi Ricmanje. Avtor se natančno spominja dogodkov, ljudi, stvari, srečnih in težkih, tudi tragičnih trenutkov, ter sprememb, ki so se zgodile v vasi. V spomin so se mu zapisale tudi posebnosti.

Obravnavano časovno obdobje je široko, čeprav lahko vrh avtobiografske pripovedi postavimo v petdeseta in šestdeseta leta prejšnjega stoletja, iz katerih je avtor črpal največ snovi. Spominsko besedilo je sicer nastalo kasneje, ko je od opisanih dogodkov minilo precej let. Zaradi časovne distance se je avtor odločil za pripoved, razdeljeno v poglavja in krajša podpoglavja, in s tem določil mrežo, ki bralca usmerja pri branju. Njegova zgodba je čustveno obarvana – o Ricmanjah in njenih ljudeh pripoveduje z domačnostjo in toplino, izpostavi pristnost ljudi, riše vaške posebneže, predvsem pa se čuti njegova povezanost z vasjo. Avtor se rad zaustavi pri nekaterih izjemnih ljudeh, ki so znatno prispevali k razvoju ricmanjske vasi in vaščanov, kot na primer pri nepozabnem župniku Albinu Grmku; prav tako rad se spominja pogovorov s prijatelji in znanci in odnosov, ki so se nekoč spletali med vaščani. Prjetno deluje tudi odločitev za občasno uporabo narečnih izrazov, ki določajo stvari in predmete in delujejo evokativno, kot da bi avtor z njimi želel približati del tega minulega časa.

Knjigo dopolnjujejo fotografije iz bogatega avtorjevega arhiva ter slike, ki so jih avtorju posodili znanci in prijatelji, veliko je tudi posnetkov, ki jih je ustvaril tržaški fotograf Mario Magajna.

Mirko Krasna se je rodil v Ricmanjah leta 1946. Obiskoval je kmetijsko šolo in v aktivnem obdobju svojega življenja opravljal službo poštarja. Po upokojitvi je pred dvanajstimi leti zapustil svojo rojstno vas in se preselil v Slovenijo, točneje v Famlje. V tem času se mu je porodila želja, da bi se oddolžil svoji vasi z zapisom spominov in pripovedi o preteklem življenju v njej. A svojega rojstnega kraja Mirko ni mogel v celoti zapustiti. Navezanost nanj izkazuje z rednim vračanjem na družinsko njivo, na kateri z ljubeznijo goji sadno drevje, trte in oljke.