Alojz Rebula

Alojz Rebula, rojen v Trstu leta 1924, je pisatelj, esejist in prevajalec. Diplomiral je iz klasične filologije na Univerzi v Ljubljani in doktoriral s tezo o Danteju v slovenskih prevodih na univerzi La Sapienza v Rimu. Do upokojitve je poučeval latinščino in grščino na višjih srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom v Trstu.

Njegov literarni opus šteje zbirke novel  (Vinograd rimske cesarice, Snegovi Edena), romane (V Sibilinem vetru, Jutri čez Jordan, Kačja roža, Jutranjice za Slovenijo), dnevnikae (Gorje zelenemu drevesu, Previsna leta, Ko proti jutru gre) in eseja (Na slovenskem poldnevniku).

Za svoj literarni opus je prevel več nagrad (literarno nagrado Vstajenje, Prešernovo nagrado, mednarodno nagrado Acerbi za italijanski prevod romana V Sibilinem vetru, leta 2005 nagrado kresnik za roman Nokturno za Primorsko, za italijanski prevod tega dela je leta 2012 prejel italijansko literarno nagrado Rigoni Stern).