Rebulov zbornik 2. Ob pisateljevi devetdesetletnici

Avtor:
ISBN:
978-88-7342-224-2
Št. strani:
208
Vezava:
mehka

Pisatelj Alojz Rebula je s svojim delom vidno zaznamoval slovensko književno ustvarjalnost druge polovice dvajsetega stoletja, vse do današnjih dni. In to ne samo na Tržaškem, temveč na zemljevidu slovenskega…

Preberite več
Na zalogi
Cena: 16,00 

Pisatelj Alojz Rebula je s svojim delom vidno zaznamoval slovensko književno ustvarjalnost druge polovice dvajsetega stoletja, vse do današnjih dni. In to ne samo na Tržaškem, temveč na zemljevidu slovenskega kulturnega prostora sploh. Ena vsebinskih stalnic njegovega pisanja vse od prvih besedil s konca štiridesetih let prejšnjega stoletja je spopad med regionalnim in univerzalnim, kar je bistveni problem našega časa in temeljno vprašanje slovenske literarne kulture. Že v prvi fazi svojega ustvarjanja je zmogel preseči ozko manjšinsko problematiko, zamejeno v koordinate določenega časa in prostora, in se usmeriti k bolj univerzalnim duhovnim temam, ki zadevajo “večne” probleme in dileme posameznega človeka. Gre za vprašanje osebne svobode in nesvobode, dobrega in zlega, strahu in poguma, ljubezni in sovraštva, niča in smisla pa tudi za globljo duhovno in bivanjsko problematiko sodobnega sveta. V svojih delih odpira primer tesne povezanosti med regionalnim in univerzalnim, ki lahko na obeh straneh segata v skrajnost. Prav regionalni determinizem, ki se je z vso intenziteto pojavil že v njegovih zgodnjih delih, je sprožil zagon v nasprotno smer, k univerzalnemu. Še vedno pa je pripet na tradicijo in z njo globinsko determiniran. Pisateljev moto Biti človek, čim bolj (V Sibilinem vetru, 1968) se odpira predvsem človekovi globlji moralni eksistenci, čutu za dobro in zlo, skratka njegovi človečnosti. Rebula ostaja vseskozi zavezan slovenstvu, hkrati pa je odprt svetu in drugim kulturam, njegovo duhovno področje sega, kot vemo, od antike vse do sodobnih filozofskih in literarnih tokov.

Upoštevajoč pomen in zahtevnost njegovega opusa, se je Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm odločilo, da zaznamuje devetdeseto obletnico pisateljevega rojstva s simpozijem in zbornikom, ki ga je izdala založba Mladika in je pravkar izšel. Besedila – napisali so jih pisatelji, publicisti in literarni zgodovinarji s Tržaškega in matične domovine: Martin Brecelj, Jadranka Cergol, Jože Horvat, Zoltan Jan, Miran Košuta, Miroslav Košuta, Bogomila Kravos, Martina Ožbot, Boris Pahor, Marija Pirjevec, Tatjana Rojc, Aleksander Skaza in Igor Škamperle – lahko razdelimo na dva tematska kroga. Prvi, obsežnejši, prinaša raziskave o filozofskih, svetovnonazorskih, literarnih, slogovnih in jezikovnih značilnostih Rebulove pisave, drugi pa zaobjema osebne, esejistično obarvane zapise o avtorju in njegovem delu. Gre za znanstveno in spominsko publikacijo, ki s svojo mnogovrstno vsebino dopolnjuje dosedanje obravnave pisatelja Rebulo.

 

Knjiga je izšla v sodelovanju s Slavističnim društvom Trst-Gorica-Videm.


Marija Pirjevec, rojena v Sežani leta 1941, je bila do akademskega  leta 2007/08  izredna profesorica slovenskega jezika in književnosti na Visoki šoli modernih jezikov za tolmače in prevajalce v Trstu. Po diplomi iz leposlovnih ved na Leposlovni fakulteti (Lettere e filosofia) leta 1966 se je več let izpopolnjevala na Slavističnem oddelku filozofske fakultete v Ljubljani. V letih svojega poučevanja na univerzi si je prizadevala, da bi okrepila sodelovanje med tržaško slovenistiko in podobnimi institucijami v Sloveniji in organizirala vrsto simpozijev, okroglih miz in predavanj, namenjenih literarni in jezikovni problematiki. Raziskuje zgodovino in tipologijo slovenske književnosti, stike med italijansko in slovensko literaturo, slovensko zahodno narečno pesništvo idr. Pomembnejše knjižne izdaje njenih del so: Srečko Kosovel: aspetti del suo pensiero e della sua lirica (1974); Saggi sulla letteratura slovena dal XVII al XX secolo (1983); Trubar, Kosovel, Kocbek e altri saggi sulla letteratura slovena (1989); Na pretoku dveh literatur (1992); Dvoje izvirov slovenske književnosti (1997); Tržaški zapisi (1997). Uredila je vrsto antologijskih izborov slovenske književnosti in zbornikov: Kar naprej trajati (1994); France Prešeren, Poesie–Pesmi. Prešernova pot v svet (1998; 2002); Tržaška knjiga. Pesmi, zgodbe in pričevanja (2001); L’altra anima di Trieste. Saggi, racconti, testimonianze, poesie (2008); Pahorjev zbornik v sodelovanju z Vero Tuta Ban (1993); Trubarjev zbornik (2009). V italijanščino je prevedla roman Ivana Cankarja Hiša Marije Pomočnice (it. naslov: La casa di Maria Ausiliatrice (Studio Tesi,1983), iz rezijanščine v knjižno slovenščino pa pesmi Silvane Paletti Rozajanski serčni romonenj – La lingua resiana del cuore–Rezijanska srčna govorica

(2003). Z literarnimi razpravami je nastopila na številnih slovenskih in tujih simpozijih. Sodeluje v slovenskih in italijanskih strokovnih revijah ter zbornikih.


Priporočamo še