Navdih in besede. Pisatelji in pisateljice s Tržaškega, I.

Knjiga Navdih in besede je za slovenske razmere morda nevsakdanja le toliko, kolikor zajema avtorje z območja, ki je znotraj slovenskega literarnega ozemlja posebno in samosvoje. Pisatelji in pisateljice s Tržaškega, kot je zapisano v podnaslovu, o tem pove vse: da avtorji oz. avtorice živijo na tem koncu »skupnega slovenskega kulturnega prostora«, v njihovih delih pa se – kot posledica sedanjih in zgodovinskih življenjskih razmer – zrcali podoba predvsem Slovencev in družbe tega območja, a prežeta z duhom vseslovenske kulture in zapisana v jeziku vsem skupne materinščine. Tako so pisci s Tržaškega normalni, obenem pa tudi izraziti del sodobne slovenske literature, ki izpričuje nemalo miselnih, tematskih idr. lastnosti, ki jih pri drugih slovenskih literatih ni najti.

Oblika, v katerih pridejo njihove lastnosti do izraza, je intervju, v katerem so lahko tudi vsakdanje stvari zanimive, posebno če so vpete v avtorjeve eksistencialne izkušnje in njihovo pesniško realizacijo. Ti intervjuji izhajajo iz nekaterih poglavitnih motivov nekega opusa in ki jih zanimajo socio-kulturne in idejne okoliščine pisca, ki sodoločajo njegovo literarno ustvarjalnost. V tem smislu nastanejo približki »portretom« avtorjev/avtoric Dušana Jelinčiča, Marija Čuka, Aceta Mermolje, Eveline Umek, Brune Marije Pertot, Miroslava Košute, Zore Tavčar, Alojza Rebule, Borisa Pahorja, Milana Lipovca, Marije Pirjevec.