IZ DNEVNIKA MLADE DRUŽINE

Avtor:
ISBN:
978-88-7342-259-4
Št. strani:
96
Vezava:
mehka, črno-bele risbe

Mladika in ZTT ter Tržaško knjižno središče TS360 vabijo na  KAVO S KNJIGO Iz dnevnika mlade družine V sredo, 2. maja, ob 10. uri v Tržaškem knjižnem središču (Trg Oberdan…

Preberite več
Na zalogi
Cena: 15,00 

Mladika in ZTT ter Tržaško knjižno središče TS360

vabijo na 

KAVO S KNJIGO

Iz dnevnika mlade družine

V sredo, 2. maja, ob 10. uri v Tržaškem knjižnem središču

(Trg Oberdan 7)

 

Spremna beseda: Manica Maver

Avtobiografsko delo Iz dnevnika mlade družine pokojne Matejke Peterlin je pripoved o življenju mlade petčlanske družine v sedemdesetih letih (v letih 1975–1979 so te kratke zgodbe izhajale v reviji Mladika), vendar ko zgodbe začnemo prebirati, odkrijemo, da se ta družina ne razlikuje od današnjih in od naše. Saj se mamica, ki zgodbe prvoosebno pripoveduje, sooča z vsakdnajimi problemi, ki se pojavljajo v vsaki družini z majhnimi otroki na katerikoli zemeljski širini: rojstvo novega bratca, izbira pustne obleke, želja po dragem darilu, kako otroku dati primerno versko vzgojo, obisk pri frizerju, itn. Težave, ki nastanejo, se seveda sproti rešujejo, lahko to uredi mama sama, največkrat priskoči na pomoč oče, ki je v knjigi poimenovan »On«. Pri reševanju se dobro vidi, da sta moški in ženska različna, da imata različni vlogi: »On« je strog, bolj razumski in hudomušen, mati pa čustvena in ljubeča in se drugače loteva vsakodnevnih družinskih izzivov – na koncu vsake zgodbe pa razumemo, da se oče in mati v družini dopolnjujeta, saj sta skupaj eno in se v ljubezni razdajata svojim otrokom, da bi se ti razvili v odgovorne odrasle osebe.

Zaradi svežega sloga in simpatične vsebine je knjiga namenjena tako mlajšim kot odraslim bralcem.

Spremno besedo v knjigo je napisala avtoričina hčerka Manica Maver.

 

 

 


Matejka Peterlin Maver se je rodila v Ljubljani 30. marca 1943 kot prvorojenka Jožeta Peterlina in Lojzke Lombar, ki sta preko radijskih valov tržaškega radia v prvih povojnih letih ponesla izbrano slovensko besedo v slovenske domove na Primorskem. Tudi sama je v okviru igralske družine Radijskega odra nastopila pred radijskim mikrofonom že v otroških letih. Po starših je podedovala igralski talent, izreden glas in posluh, s katerimi je v kasnejših letih odigrala nič koliko ženskih vlog na radiu in na odru. Zaljubljena je bila v slovenski jezik, v katerem je pri igranju dosegala vrhunske uspehe. Rada je tudi imela klasične jezike (latinščino in grščino). Več let je poučevala slovenščino in latinščino na slovenskih višjih šolah v Trstu. Svoj prosti čas je posvečala Marijinemu domu v Rojanu in organizacijam, ki delujejo v okviru Slovenske prosvete v Trstu. Učila je dikcijo in umetniški govor na gledališki šoli Slovenskega stalnega gledališča Studio Art. Bila je med ustanovitelji Tečaja lepe govorice in Male gledališke šole, ki je po njej prevzela ime.

Umrla je po hudi bolezni v 65. letu, 26. aprila 2008.


Priporočamo še