Ko na jeziku kopni sneg

Avtor:
ISBN:
104
Št. strani:
mehka, barvni tisk
Vezava:
1028

Zbirko Ko na jeziku kopni sneg, kateri je spremno besedo napisal akademik prof. Boris Paternu, sestavljajo štirje sklopi, ki jih je avtor poimenoval Prvič, Drugič, Tretjič, Četrtič. V njih najdemo…

Preberite več
Na zalogi
Cena: 18,00 

Zbirko Ko na jeziku kopni sneg, kateri je spremno besedo napisal akademik prof. Boris Paternu, sestavljajo štirje sklopi, ki jih je avtor poimenoval Prvič, Drugič, Tretjič, Četrtič. V njih najdemo vsa glavna tematska območja Čukovega pesnjenja – eksistencialno, ljubezensko in družbenokritično. Ta območja avtor posreduje z izvirno pesniško govorico širokega jezikovnega in slogovnega razpona, ki ji ni tuja notranja razpetost.

Čukova pesniška beseda je pogosto ujeta v stisko in v mrak, ker se pesnik zaveda, da ničesar ni stalnega. Kot je zdrsljiva eksistenca sodobnega človeka, tako je tudi jezik nekaj gibljivega in spreminjajočega. Vendar pesnik ne ostane ujet v sodobno tesnobnost, ker se strahu zoperstavlja z upom, niču s smislom. V pesniški zbirki, kot ugotavlja Boris Paternu, postane prav ljubezensko čustvo najvišje etično čustvo. »Ne bo pretirano reči,« pravi akademik Paternu, da je »Čuk v sodobni slovenski poeziji izjemen pri upesnjevanju tiste ljubezni, ki zmore čez dvom v polno izpolnitev. V tako, ki je daleč od vsakršne lahkovernosti pa tudi konvencije. Gre za ljubezen, ki ni abonirana niti na večnost niti vezana na zadržke, pa tudi na meje med telesom in dušo ne. Razpeta je v tvegan prostor dveh in Dvojega, ki ni enako neskončni svobodi vase udrtega jaza.«

Ukoreninjenost v tržaški kulturni prostor in bivanje v slovenski skupnosti v Italiji narekujeta avtorju v nekaterih pesmih kritično razmišljanje o narodnostni tematiki.

Marij Čuk se je rodil v Trstu leta 1952. Pesnik, pisatelj, dramatik in komediograf, gledališki kritik, kolumnist v različnih slovenskih medijih.

Po diplomi na tržaškem učiteljišču je na Filozofski fakulteti v Ljubljani končal slavistiko in romanistiko. Šestnajst let je bil časnikar pri Primorskem dnevniku in urednik kulturne strani ter strani Alpe Jadran, nakar so ga na Prešernov dan leta 1992 odpustili zaradi politične normalizacije. Tri leta se je preživljal s suplencami na tržaških višjih srednjih šolah in kot voditelj tedenske televizijske oddaje Kje so tiste stezice na TV Koper-Capodistria. Potem je bil urednik in nato deset let direktor slovenskega informativnega sporeda vsedržavne italijanske radiotelevizijske ustanove RAI.

Dve mandatni dobi je bil član upravnega odbora Slovenskega stalnega gledališča v Trstu.

Pisal je gledališke kritike v Delo, Dnevnik in Slovenca ter bil član žirije Borštnikovega srečanja v Mariboru. Že več let ima tedensko rubriko v športni prilogi Primorskega dnevnika.

Priporočamo še