Izbrane pesmi

Avtor:
ISBN:
978-88-7342-144-3
Št. strani:
180
Vezava:
trda, miniaturna izdaja

Izbral, uredil in spremno besedo napisal: Marijan Brecelj Ob 100-letnici rojstva pesnice Ljubke Šorli februarja 2010 je založba Mladika v sodelovanju z Goriško Mohorjevo družbo pripravila miniaturno izdajo njenih izbranih…

Preberite več
Na zalogi
Cena: 12,00 

Izbral, uredil in spremno besedo napisal: Marijan Brecelj

Ob 100-letnici rojstva pesnice Ljubke Šorli februarja 2010 je založba Mladika v sodelovanju z Goriško Mohorjevo družbo pripravila miniaturno izdajo njenih izbranih pesmi v izboru, ki ga je leta 1973 pripravil Martin Brecelj. Pesmi so tematsko razdeljene v štiri sklope.

V prvem sklopu prevladuje ljubezenska tematika, globoka in živa ljubezen do moža, ki očara z lepoto in veličino tega čustva. To so pesmi K tebi pojdem, Spomin na jesenski dan, Ti in jaz s sklepnim Magistrale. V drugem razdelku so pesmi, posvečene domači Tolminski, njenim češnjevim cvetovom, večerom, goram, otroštvu ob Tolminki ter Gorici in njenim lepotam; odlikuje jih posebni pesniški zanos in kolorit (Tolminska pomlad, V planinskem raju, Pogled na Goriški grad). Sledijo pesmi, v katerih se izražata pesničina otožnost, bolečina in trpljenje in ki jih zaznamujejo ločitev od družine, ječa in vojna vihra (Na večer v zaporu, Bazoviškim žrtvam v spomin, Pisemce), a tudi dokončna ločitev od mame, kateri posveča sonetni venec Neizpovedana ljubezen. V zadnjem, četrtem sklopu so zbrane religiozne pesmi. Urednik in avtor spremne besede Marijan Brecelj o tej pesmi piše, da »je v nekem oziru podobna Frančiškovi pesmi stvarstva, podobna v tisti najosnovnejši in končni fazi, ko Ubožec vabi stvarstvo, naj daje hvalo Stvarniku. Osebna rdeča nit, ki se vleče skoraj skozi vso njeno produkcijo te vrste, pa je tudi, da je Boga spoznala in globlje doumela skozi trpljenje, ki ji je prihajalo v delež.« Tu pridejo do izraza čudoviti verzi Božične pesmi, Svetogorske matere, Božičnega soneta, Legende o Mariji.


Ljubka Šorli se je rodila v Tolminu 19. februar 1910 in umrla v Gorici 30. aprila 1993.

Obiskovala je osnovno šolo v Tolminu, pa tudi v Jesenicah, kamor so se z družino zatekli med prvo svetovno vojno. Močno si je želela postati učiteljica, a so jo razmere v družini (oče je umrl leta 1925) prisilile, da je šla na trgovsko šolo in se po zaključnih izpitih zaposlila v materini trgovini. Odraščala je med narodno in kulturno zavednimi ljudmi ter sodelovala v kulturnih prosvetnih organizacijah. Leta 1933 se je poročila z Lojzetom Bratužem, učiteljem in skladateljem, ter se preselila v Gorico. Rodila sta se jima dva otroka: hči Lojzka in sin Andrej, žal pa se je družinska idila končala že leta 1937, ko je Lojze, zastrupljen s strani fašistov, po hudih mukah umrl. V času druge svetovne vojne je bila žrtev policijskih preiskav: leta 1943 jo je oblast aretirala ter odpeljala na specialni policijski inšpektorat v Trst, kjer jo je znani komisar Collotti zaradi narodnega delovanja in vez z družino Janka Premrla strahovito mučil. Več mesecev so jo mučili in zasliševali, naposled pa so jo poslali v taborišče v Zdravščino pri Gorici. Leta 1944 je sprejela učiteljsko mesto na osnovni šoli v Tolminu, hkrati pa je obiskovala in z odliko opravila učiteljski tečaj. Poučevala je tudi v Zadlaz-Čadrgu. Leta 1946 se je vrnila v Gorico ter opravila učiteljsko maturo ter se zaposlila kot tajnica na slovenskem učiteljišču. Od leta 1948 do upokojitve leta 1975 je poučevala v skoraj vseh vaseh v okolici Gorice. Leta 1979 je s strani goriškega nadškofa Cocolina prejela papeško odlikovanje Pro Ecclesia et Pontificio.


Priporočamo še