Mladika 9 – 10 / 2017

Zadnjo Mladiko v letu 2017 odpira voščilo vsem bralcem pisatelja Alojza Rebule, ki želi svobode duha, novo doživetje Kristusove večne realnosti in zvostobo veri. Manjšinstvo pa naj ne bo manjvrednost in muka, pravi pisatelj, ampak po nadnaravnem gledanju celo svojevrsten privilegij.

Sledi rubrika Fokus, ki tokrat poglablja problem družbenega gospodarstva in družbe KB 1909. V članku se spregovori o pojmu družbenega gospodarstva, ki v širokih okvirih zajema dejavnosti, povezane z ustvarjanjem pogojev ekonomskega obstoja slovenske manjšine v Italiji. Pojem je skozi različna obdobja pridobival zelo različne konotacije. Prvič, ker se je v povojnem obdobju s pomočjo Jugoslavije razvijal samo en del »družbenega gospodarstva«. Drugič, ker se je s padcem sistema, ki sta ga simbolizirala TKB in Safti, pokazala problematična plat takratnega upravljanja. In tretjič, nenavadne konotacije okoli družbenega gospodarstva so v ospredju tudi danes, ko se je v krizi znašel še zadnji dedič omenjenih struktur, goriški holding KB 1909.

V članku, ki vključuje predstavitev slike poslovanja, jamstva, prodajo nepremičnin, negotova jamstva, so zbrana pričevanja poslovneža Vanja Lokarja in političnega delavca Štefana Bukovca ter  izjave nekdanjega predsednika uprave KB 1909 in danes likvidatorja družbe Borisa Perica. Tudi članek Nedokončana tradicija piše o pomenu škode, ki jo kriza goriškega holdinga povzroča slovenski narodni skupnosti v Italiji. Hudo prizadeti so zlasti tisti delničarji, ki so vložili zasebna sredstva.

V rubriki Drobtinice o slovenskem govoru Manica Maver opozarja na spletni portal Fran, ki ga je Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša na veseli dan slovenske kulture posodobil in razširil nekatere njegove vsebine.

Antena nazorno in podrobno poroča o dogajanju v zamejstvu in zdomstvu, o knjižnih novostih, razstavah in se spominja tistih, ki so nas nedavno zapustili.

V ekološki rubriki je govor o podnebni konferenci v Bonnu, na kateri so poudarjali potrebo po okrepitvi okoljskih prizadevanj in omejitvi dviga povprečne globalne temperature.

V rubriki literatura se objavljajo  zgodba Leva Detele Legenda o ribji kosti in profesorjevi bolečini, ki je bila priporočena na 45. literarnem natečaju revije Mladika in pesmi pod naslovom Svitki Radivoja Pahorja.

Ob stoletnici smrti Janeza Evangelista Kreka Milan Dolgan poda vpogled v njegovo pripovedništvo.

Zoltan Jan je zapisal nekaj osebnih spominov na profesorja Univerze v Ljubljani Dušana Pirjevca, čigar 40-obletnica smrti se letos obeležuje.

V rubriki Prebrali so za vas Maja Smotlak poroča o Vrtnarjevi pesmi (zal. Mladika) Brune Marije Pertot, Lidija Golc pa o knjigi O slovenski književnosti v Italiji in Avstriji (zal. Slovenska matica).

V rubriki Pričevanja Mirella Urdih piše o svoji odselitvi z možem iz matičnega Sv. Ivana pri Trstu v Nemčijo.

Ob 120-letnici rojstva Franceta Goršeta Ivo Jevnikar piše o njegovih primorskih letih. Objavljen je prvi del zapisa.

V mladinski prilogi RAST je uvodnik z naslovom Zakaj delam vse zadnji trenutek napisala Neža Petaros. Lucija Tavčar je avtorica daljšega članka,v katerem piše, kako mladi slovenski rojaki iz Italije občutijo matično Slovenijo in kako bi lahko mlade bolje povezali z matično domovino. O tem, kako občutijo mladi Slovenijo, so povedali tudi mlajši dijaki in univerziteni študenti. Jernej Močnik poroča o gledališki predstavi Pustolovščine Numera Prima, ki je odprla sezono gledališča Il Rossetti v Trstu. Objavlja se pesem Veronike Bordon, ki je prejela prvo nagrado za poezijo na literarnem natečaju Skk. Brina Bakhita svetuje, kako imeti lep nasmeh.