NEME PRIČE VOJNIH GROZOT 1915–1918

Avtor:
ISBN:
978-88-7342-260-0
Št. strani:
256
Vezava:
mehka, črno-bele fotografije

Spremna beseda: Mitja Juren V tej knjigi je predstavljenih 54 spomenikov, obeležij in drugih spominskih objektov, ki jih je vojna izpred stotih let zapustila na ožjem območju Goriške, v Posočju…

Preberite več
Na zalogi
Cena: 17,00 

Spremna beseda: Mitja Juren

V tej knjigi je predstavljenih 54 spomenikov, obeležij in drugih spominskih objektov, ki jih je vojna izpred stotih let zapustila na ožjem območju Goriške, v Posočju in na Tržaškem. Avtor je upošteval območje, ki na severu Posočja sega do Avč pri Kanalu, na jugu in zahodu pa do Doberdobske planote in do Tržaškega in Komenskega Krasa. Kratki opisi teh objektov so si med sabo precej različni. Pri nekaterih je izpostavljen zgodovinski opis enote, ki je spomenik postavila, pri drugih ima glavno vlogo iskanje in ugotavljanje istovetnosti objekta, spet pri tretjih so na vrsto prišli napisi na spomenikih in na nagrobnih kamnih. Pri tem je potrebno opozoriti, da vsa avstro-ogrska obeležja izhajajo iz vojnih časov, medtem ko so veliko italijanskih spomenikov postavili v obdobju med obema vojnama, nekatere celo po drugi svetovni vojni. Teh nisem vzel v poštev, ker niso nastali iz pietete do padlih, temveč za potrebe in poveličevanje fašističnega režima.

Svoje mesto so v knjigi dobili tudi nekateri spomeniki, ki jih iz različnih razlogov ni več, a obstaja želja, da bi jih ponovno obnovili, saj je šlo za objekte dokajšnjega pomena, umetniške vrednosti in poudarjene sporočilnosti. V zadnjih letih je namreč prišlo do kar nekaj obnovitvenih posegov, ki so grobljo in zanemarjeno podrtijo spremenili v urejen in ugleden spomenik, ki ga radi obiščejo nedeljski izletniki, če že ne turisti iz drugih držav. Avtor je opisal tudi dve novogradnji, ki bi sicer ne spadali v to knjigo, a veljata za nekaj edinstvenega in sta pomembni za slovenski narod, in sicer spomenik slovenskim vojakom v Doberdobu in spomenik vrhovnemu poveljniku 5. soške armade, gen. Svetozarju Boroeviću na Prevalu na pobočjih Svete Gore.


Vili Prinčič se je rodil v Gorici leta 1947. Po slovenski osnovni in nižji srednji šoli na Goriškem, je obiskoval Trgovski tehnični zavod Žiga Zois v Trstu. Zaposlil se je pri raznih uvozno-izvoznih podjetjih, skoraj trideset let vse do upokojitve pa je bil operativni tajnik za Goriško pri Združenju slovenskih športnih društev v Italiji. Deloval je v zamejskih športnih in kulturnih krogih, posvečal se je tudi publicistiki in zgodovinskim raziskavam. Izpod njegovega peresa so izšle knjige s športno tematiko, s kulturno-prosvetnimi vsebinami, z družbeno-političnimi tematikami in zgodovinskimi raziskavami. V ta sklop spadata knjigi o goriških pionirjih letalstva, bratih Rusjan, in trijezična študija o Aleksandrinkah. Prav posebno pozornost Prinčič že od nekdaj namenja dogodkom iz 1. svetovne vojne, ki je opustošila celotno Goriško. Na to tematiko je napisal stotine člankov v časopisih in revijah. Pred več kot dvajsetimi leti je izdal knjigo z naslovom Pregnani (1996), ki vsebuje pričevanja goriških beguncev med prvo svetovno vojno. Leta 2015 je izpod njegovega peresa izšla knjiga V Brucku taborišču …, ki opisuje usodo goriških beguncev v enem od begunskih taborišč v Avstro-Ogrski.


Priporočamo še