Lepa Vida ob Srebrni reki

Avtor:
ISBN:
978-88-7342-167-2
Št. strani:
220
Vezava:
mehka, črno-bele fotografije

Kulturno in gledališko delo primorskih in drugih zgodnjih priseljencev v Argentini Publikacija želi predstaviti široki slovenski javnosti bogato gledališko delovanje zunaj meja matične države. To delovanje je bilo in je…

Preberite več
Na zalogi
Cena: 20,00 

Kulturno in gledališko delo primorskih in drugih zgodnjih priseljencev v Argentini

Publikacija želi predstaviti široki slovenski javnosti bogato gledališko delovanje zunaj meja matične države. To delovanje je bilo in je še vedno zelo pestro in bogato ter predstavlja eno ključnih sredstev ne le za kulturno bogatitev in vzgojo mladih, temveč tudi za ohranjanje jezika, kulture in narodne zavesti. Knjiga pripoveduje predvsem o primorskih izseljencih, ki so se zaradi fašističnega preganjanja in gospodarske krize selili v Argentino pred drugo svetovno vojno, a tudi o kulturnih in gledaliških naporih drugih zgodnjih slovenskih priseljencev v Argentini ter Benečanov.

Zaradi oddaljenosti v času (prvo društvo je bilo ustanovljeno leta 1919!), odsotnosti arhivov in nepopolnih zbirk takratnega tiska v knjižnicah je bilo obnavljanje tega delčka naše kulturne zgodovine toliko bolj naporno. Zato pa je tudi izredno zaslužno, saj ga je dobesedno iztrgalo pozabi. Med drugim lahko spoznamo našo primorsko emigracijo v Argentini, o kateri vsi vemo, da je bila zelo številčna in dejavna, kaj bolj podrobnega o njenem nekoč zelo živahnem društvenem, publicističnem, tudi cerkvenem življenju pa nam ni znano. Ob objavljenih podatkih lahko tudi razmišljamo o tem, zakaj so se potomci tega emigrantskega vala skoraj v celoti asimilirali, zakaj pri njih ni bilo »argentinskega čudeža«, značilnega za povojno, idejno ali politično emigracijo. Nekatere razlike so očitne: drugačna socialna struktura s pomanjkanjem izobražencev, različni idejni naboj in občutek poslanstva. Ne smemo pa pozabiti na argentinsko vladno prepoved skoraj vseh slovenskih društev v letih 1949–58. Veselo pozorni pa moramo biti na pomenljivi pojav oživitve najstarejše izseljenske skupnosti, pri kateri se je slovenščina že davno izgubila.


Marjan Pertot se je rodil na Kontovelu pri Trstu leta 1935, kjer je tudi umrl leta 2014. Po opravljeni učiteljiščni maturi se je zaposlil najprej kot knjižničar nato kot uradnik na Deželi, a vseskozi se je veliko udejstvoval na kulturnem in prosvetnem področju, predvsem se je posvetil raziskovanju zdomskega bibliografskega gradiva. Ustanovil in urejal je Knjižnico Dušana Černeta, specializirano za zbiranje zdomskega in zamejskega gradiva, ki ima svoj sdež v Trstu v Ulici Donizetti 3.

Za svoje knjižničarsko delo je Marjan Pertot leta 1996 prejel Trubarjevo plaketo, za knjigo Lepa Vida ob Srebrni reki pa je prejel tržaško literarno nagrado Vstajenje.


Priporočamo še