Pisma bratu v zapor in drugi dopisi

Knjiga Pisma bratu v zapor in drugi dopisi vsebuje dvanajst pisem, ki jih je med letoma 1940–1941 Danica Tomažič napisala bratu Pinu v zapor, ki so ga na drugem tržaškem procesu obsodili na smrt. Obsodbo so izvršili 15. decembra 1915. Zaradi cenzure so bila pisma napisana v italijanščini.

V knjigi se objavlja najprej slovenski prevod nato italijanski izvirnik. Sledita dve pismi, ki jih je Danica Tomažič napisala Tončki Bidovec Colja v zapor namesto štiriletne Tončkine hčerke Majde. V tretjem poglavju so objavljena pisma Danice Tomažič Marici Pahor. Iz piemontskega mesta Fossano, v katerem je bil njen mož, krščanski socialec Stanko Vuk konfiniran, je Danica pisala prijateljici Marici o vsakodnevnih zadevah, pa tudi o njenih branjih, razmišljanjih in čutenjih. V četrtem poglavju je reproduciran zvezek, v katerem si je Danica Tomažič prepisovala pomembne članke iz revije Ljubljanski zvon v navadni šolski zvezek. V glavnem so vsi socialne vsebine. Dopolnjujeta knjigo spremna beseda Borisa Pahorja in zaključni članek Dvoje duševnih kriz, v katerem pisatelj Boris Pahor poda svoje mnenje o umoru Danice Tomažič in moža Stanka Vuka v njunem stanovanju v Ulici Rossetti v Trstu leta 1944 in svoje razmišljanje o dveh kiticah, ki jih je Daničin brat Pino napisal na hrbtno stran sestrinega pisma z dne 12. 7. 1940.