Moje življenje

Avtor:
ISBN:
978-88-7342-226-6
Št. strani:
400
Vezava:
mehka, črno-bele fotografije

Spremna beseda: Renato Podbersič, Andrej Aplenc V biografskem delu Verna (Virgila) Gomizla stopijo pred bralca enkratni spomini kraškega rojaka, sicer rojenega leta 1928 v Križu pri Sežani, ki pa že…

Preberite več
Na zalogi
Cena: 24,00 

Spremna beseda: Renato Podbersič, Andrej Aplenc

V biografskem delu Verna (Virgila) Gomizla stopijo pred bralca enkratni spomini kraškega rojaka, sicer rojenega leta 1928 v Križu pri Sežani, ki pa že več kot pol stoletja živi v Avstraliji. Kot velika večina Primorcev se je Gomizel leta 1943 razveselil kapitulacije Italije in stopil v partizanske vrste, petnajst let star. Leta 1944 je bil udeležen pri partizanskem napadu na nemško-italijansko kolono med Komnom in Branikom, kmalu zatem pa je bil hudo ranjen v spopadu z Nemci nad Vipavsko dolino. Zdravil se je v partizanski bolnišnici Pavla in v vojaški bolnišnici VII. korpusa v Kočevskem rogu. Po končanem zdravljenju se je vrnil na Kras, obdeloval domačo zemljo in se veselil konca vojne. Avgusta 1945 se mu je kot nekdanjemu borcu in partizanskemu ranjencu ponudila priložnost, da je nadaljeval šolanje na srednji gospodarski šoli v Ljubljani. Postal je član Komunistične partije, a bil ob t. i. Imformbirojevskem sporu iz Partije izključen, prišel v kremplje zloglasne Udbe in bil zaprt na Golem otoku. Otok v Kvarnerskem zalivu so jugoslovanske oblasti po koncu druge svetovne vojne spremenile v zapor za politične zapornike, pravzaprav je to postal nekakšen interni zapor jugoslovanske partije.

V svojem osebnem pričevanju je Vern Gomizel strnil svoje dragocene spomine na tisto obdobje, na »red«, ki je vladal v kamnitih paviljonih Gologe otoka, na načine prevzgoje, ki so jih udejanjali pazniki, da bi taboriščnike spravili na pravo pot, na nemogoče razmere režima in podnebnih razmer, v katerih so živeli, poleti in pozimi.

Golotoško obdobje zajema osrednji del spominskega pričevanja Moje življenje, avtorjevo pripovedovanje pa se nadaljuje s srečnejšim epilogom, ko po vrnitvi z Golega otoka v družbi izvoljenke zapusti Jugoslavijo in kot številni slovenski emigranti najde boljše življenjske pogoje v Avstraliji.


Virgil Gomizel (Križ pri Sežani, 1928) je še kot mlad fant stopil v partizane. Po končani vojni se je šolal v Ljubljani, bil aretiran in premeščen na Goli otok, kjer je bil interniran eno leto. Leta 1951 je z dekletom Dragico, kasnejšo soprogo, zbežal iz Jugoslavije in se izselil preko pristanišča bremen v Nemčiji v Avstralijo. V Melbournu sta si ustvarila nov dom in družino. Imela sta sina Henrika in hčerko Vivian ted delovala v tamkajšnjem slovenskem društvu.


Priporočamo še