Mladika 9 / 2015

Biblijski citat »Tujec sem bil in ste me sprejeli« daje naslov uvodnemu članku devete številke revije Mladika z letnico 2015. V njem avtor zapisa razmišlja o migracijah, ki so povezane…

Preberite več

Biblijski citat »Tujec sem bil in ste me sprejeli« daje naslov uvodnemu članku devete številke revije Mladika z letnico 2015. V njem avtor zapisa razmišlja o migracijah, ki so povezane s človeško zgodovino od začetka. V svojem bistvu smo ljudje nomadi, ki iščemo prostor pod soncem, kjer bi lahko živeli. Na tej poti se zaustavljamo za določen čas, pravi avtor članka, dokler nas neka notranja ali zunanja sila ne požene v novo iskanje. Begunsko vprašanje, nadaljuje avtor, je velik izziv za verske in politične voditelje, ki so poklicani, da vplivajo na duhovno usmerjanje svojih ljudi in tako gradijo najgloblje temelje sožitja med vsemi ljudstvi in narodi; je pa tudi vprašanje prečiščenja krščanske vere in poglobitev zvestobe svojim koreninam, brez katerih ne moremo živeti.

Sledijo pesmi Sare Remžgar, Dvigovanje in Slika, novela Nataše Konc Lorenzutti Zaradi mene, ki je bila priporočena na 43. literarnem natečaju revije Mladike, in drugi del razmišljanj zdomske tržaške Slovenke Mirelle Urdih, ki se spominja starih tržaških trgovin z jestvinami.

Aleksander Furlan je avtor Zgodbe o bonih in avtobusnem listku, v kateri piše o denarnem vojnem posojilu za pomoč partizanom, ki ga je v času druge svetovne vojne naredil njegov oče, in o tem, kako medvojno posojilo ni bilo nikdar povrnjeno.

Milan Dolgan je avtor daljšega zgodovinskega zapisa ob stoletnici smrti upornega kmeta in gostilničarja Ivana Brenceta – Pehtovta.

S tem, 11. nadaljevanjem se zaključijo vtisi in zapisi s turneje Tržaškega okteta po Argentini leta 1993; avtor Boris Pangerc o njej piše kot o eni najlepših strani zgodovine Tržaškega okteta.

O knjigi Anje Štefan »Svet je kakor ringaraja« piše Marija Mercina. Sledijo pesmi Sabine Voster.

V rubriki umetnost Mojca Polona Vaupotič piše o Plečnikovih kelihih, ki so drugačni, ker jih je umetnik pojmoval kot arhitekturo v malem.

Na koncu revije dobimo še Anteno.

V mladinski prilogi RAST beremo uvodnik Matie Premolina, ki razmišlja o potrebi vzgoje k narodni zavesti, poročilo Jasmine Gruden o predstavi števerjanske dramske družine F. B. Sedej Aulularja, ki je prejela posebno priznanje na Linhartovem srečanju, članek Ivane A. Simič z vtisi o obisku misijonarja Pedra Opeke v Sloveniji, članek Lucije Tavčar ob 70-letnici liceja France Prešeren v Trstu, zapis o zadovoljstvu nad našo podobbo izpod peresa Nike Čok in črtico Desireee Celin.


Priporočamo še