Mladika 1 / 2020

Prva številka tržaške revije Mladika z letnico 2020 objavlja zanimivo uvodno razmišljanje o slovenskem nacionalem prazniku, Prešernovem dnevu, ki že dobrih petnajst let skorajda sovpada z dnevom spominjanja na fojbe, praznikom, ki ga italijanski desničarski krogi izkoriščajo za protislovensko gonjo in najrazličnejša natolcevanja, kot je na primer letošnja izmišljenja obtožba, da naj bi požig Narodnega doma podtaknili jugoslovanski teroristi. Avtor uvodnika opozarja na potrebo po samokritičnem ocenjevanju in priznavanju odgovornosti za storjeno gorje s strani obeh narodnosti.

V rubriki Fokus je v članku z naslovom Ugrabitelji Andreja Slavka Uršiča objavljen prvi del razprave mlajšega zgodovinarja iz Solkana dr. Jerneja Vidmarja o povojnih ugrabitvah v Trstu in na Primorskem sploh ter o vlogi in življenjski poti Verija Winklerja, čigar dosje je po ugotovitvi datuma smrti postal dostopen.

V rubriki o ekologiji je tokrat govor o potrebi, da se spremeni odnos človeka do narave, da se razmisli o nujnosti uporabe določenih tehnologij in da se vsi vprašamo, čemu smo se pripravljeni odpovedati. Skrb za naravno okolje ne more obiti družbeniih neenakosti na svetu, saj če se hočemo resno lotiti boja proti podnebnim spremembam, moramo začeti prav pri izobrazbi in socialni pravičnosti.

V rubriki Intervju se ponuja pogovor, ki ga je Anka Peterlin pripravila s specialnim pedagogom Markom Juhantom o izzivih današnje družbe ter o vlogi otroka in pedagogov v  njej.

V Literaturi so objavljene pesmi Metke Kacin Beltrame, ki so bile priporočene na 47. literarnem natečaju revije Mladika, in novela Biljane Makuljević Umevanje veleuma, ki je bila prav tako priporočena na istem natečaju.

Ob 20-letnici smrti Lojzeta Spacala je bila v ljubljanski bežigrajski Galeriji 2 otvoritev spominske razstave ter retrospektivna razstava njegovih slik, kipov in grafik – o dogodku piše Mojca Polona Vaupotič.

Milan Dolgan je avtor članka o tržaškem Slovencu Ludviku Oblaku, avtorju romana Zgodba o Viku iz leta 1961. Zdomski Slovenec Edi Gobec iz ZDA je avtor prispevka o pomenu rodoljubja za prihodnost Slovencev.

V rubriki Pričevanja je Erika Jazbar sestavila daljši zapis o italijanskih poteh slovenskih političnih beguncev. V prvem nadaljevanju obravnava taborišče Višek; to je edino fašistično taborišče v Italiji, v katerem so tloris, dvajset zidanih stavb in oprema ostali taki, kot so bili leta 1943. Avtorica omenja in navaja nekatere Slovence, ki so v taborišču bili zaprti: Rudolf Klinec, Pavle Borštnik, Zdenko Rot in Alojzij Gerzinič.

Mitja Petaros, član Slovenskega numizmatičnega društva Valvasor, piše o osebnih znamkah in priložnostnih žigih, ki jih izdaja Pošta Slovenije.

V posebni rubriki so opisana novejša dela slovenskih avtorjev v Italiji, v osrednjih straneh revije se v bogati Anteni ponujajo novice iz zamejstva in zdomstva.

V uvodnem članku mladinskega lista RAST Urška Petaros opozarja na problem družbenih omrežij kot nov vir (slabih) informacij; članku sledi anketa o socialnih omrežij, ki jih uporabljajo mladi. Ekološki tematiki sta namenjena dva članka, in sicer zapis Lare Bearzi o gibanju Generacija za planet ter članek, ki sta ga sestavili Jakob Tul in Tina Žbogar, v katerem sta zbrala pričevanja sovrstnikov o tem, kako skbrbijo za planet. Objavljene so tudi tri pesmi Elie Pelicona, ki je prejel tretjo nagrado za poezijo na literarnem natečaju Slovenskega kulturnega kluba, in ocena Vanje Vogrič o mladinskem muziklu Lak za sanje, ki ga je pripravila gledališka skupina O’Klapa.