Mladika 2/2023

“Tokrat tvegamo na deželi, glasujmo koristno”. Tako se glasi naslov uvodnika Mladike številka 2, ki ga je napisal Ivo Jevnikar. Avtor pojasnjuje, da so med Slovenci v Italiji slovenski glasovi vse bolj razpršeni, slovenski kandidati se najdejo na več listah, demografski padec je vsem na očeh, volilna abstinenca pa zelo zaznavna. A v takih razmerah si je treba prizadevati za uspeh. Po dolgoletni tradiciji se del Slovencev opredeljuje za slovensko stranko, Slovensko skupnost, del pa se vključuje v vsedržavne stranke. Mladika ni nikoli skrivala, da podpira samostojno pot v politiki in željo, da bi bili Slovenci tudi v politiki subjekt. Jevnikar spomni, da je stranka Slovenske skupnosti tudi leossklenila sporazum o povezavi z Demokratsko stranko, kar ji po zakonu omogoča olajšano izvolitev. Svojega predstavnika bo dobila, če bo dosegla vsaj en odstotek veljavno izraženih glasov v deželi. Realne skrbi pa zadnja leta vzbuja upadanje števila glasov za slovensko listo. Še hujši pa je položaj Slovencev v drugih strankah. Ob vsem spoštovanju do ljudi, ki želijo delati za skupnost tudi v politiki, je opazovalcu političnih razmerij in številk jasno, da tokrat nimajo možnosti za izvolitev. Če volivci Slovenske skupnosti zadnja desetletja na parlamentarnih volitvah glasujejo za slovenskega kandidata iz italijanske stranke, da bi le imeli človeka v Rimu, bi v tako kočljivem trenutku lahko upravičeno pričakovali podoben razmislek pri tistih, ki običajno ne volijo »lipove vejice«, in tistih, ki na volišča ne zahajajo več.

V rubriki Fokus je objavljen pogovor z deželnim svetovalcem stranke Slovenske skupnosti Markom Pisanijem, ki na aprilskim volitvah ponovno kandidira za sveotvalko mesto. Pisani je na vprašanje Andreja Černica, kateri bodo glavni izzivi v primeru izvolitve za slovenskega deželnega svetnika v prihodnjem mandatu povedal, da je “Vprašanj je veliko. Začel bi pri šolstvu, ki je tesno povezano s športnim, kulturnim in družbenim življenjem pri nas. S to temo se morajo soočiti vsi dejavniki znotraj slovenske narodne skupnosti, ker je temeljnega pomena za naš obstoj. Drugo vprašanje, ki se poraja, je tisto, ki je povezano z upravljanjem naših nepremičnin in jusarskih nepremičnin. Tretje zelo pomembno vprašanje je omogočiti našim kmetovalcem, da delajo, ne da bi pri tem naleteli na preveliko količino ovir. Pozorni moramo biti tudi na naša društva, ki so družbeno tkivo naše organiziranosti in ki so se morala v zadnjih letih najprej soočiti s kovidom, v zdajšnjem obdobju pa jih tare podražitev energentov. Rad bi nazadnje še omenil pobude, ki podpirajo sožitje med tu živečimi narodi. Tudi to je pomemben izziv za prihodnost. Slovenski deželni svetnik je lahko povezovalni element med Ljubljano in deželno vlado, pa tudi med posameznimi občinami, ki so ob meji. V tem kontekstu seveda mislim tudi na občine v Benečiji, ki potrebujejo prav posebno pozornost.”

Martin Brecelj je avtor eseja Zgodovinska in človeška resnica o fojbah v katerem predstavi in vsebinsko razčleni roman Marija Čuka Fojba.

V rubriki Iz tiskarne se predstavijo novejša knjižna dela slovenskih avtorjev v Italiji.

V članku z naslovom “Krščanstvo je pot” je Tomaž Simčič zbral nekaj citatov  iz uvodnega govora, ki ga je češki duhovnik, teolog in filozof Tomáš Halík imel 5. februarja na evropskem zborovanju udeležili delegati vseh evropskih škofovskih konferenc v okviru kontinentalne faze svetovne sinode o sinodalnosti.

Erika Jazbar je pripravila intervju sz goriško učiteljico v pokoju, avtorico besedil in knjiga za mlade, poznavalko in raziskovalko goriške zgodovine in Slovencev v njej, Marizo Perat.

V rubriki Prebrali so za vas Majda Artač Sturman predstavi knjigo Katje Gorečan Materinska knjižica, Adrijan Pahor pa piše o knjigi o Teofilu Simčiču Bili so žalostni časi, a mi smo bili polni upanja, ki jo je uredil Tomaž Simčič.

Poznavalka slovenskega šosltva v Italiji Elisabetta Kovic piše o italijanskem zaključnem državnem izpitu na višji srednji šoli – maturi.

V rubriki Ekologija beremo članek Podnebne novosti … in norosti. Avtor navaja nove ukrepe na področju prehajanja na zeleno gospodarstvo in opozori na nekatera nasprotja v novih zakonih. Prepoved prodaje avtomobilov z motorji z notranjem izgorevanjem namreč ne velja za luksuzne avtomobile …

V rubriki Iz naše založbe Nadia Roncelli predstavi knjižne in literarne dogodke, ki jih je Mladika uresničila v slovenskem mesecu kulture.

Objavljene so pesmi iz cikla Svetloba v avgustu avtorice Miljane Cunta, ki so bile nagrajene na 51. literarnem natečaju revije Mladika in kratka zgodba Tadeje Krečič scholten 2020, ki je ravno tako prejela prvo nagrado na istem natečaju. Objavljen je tudi zapisnik tega natečaja.

V rubriki o glasbi Franc Križnar predstavi Primorski akademski pevski zbor Vinko Vodopivec, ki bo letos praznoval 70-letnico ustanovitve. Umetnostna zgodovinarka Mojca Polona Vaupotič piše o razstavi Suzane Brborović Observatorij. Mitja Petaros je avtor članka Tolar Marije Terezije, v katerem predstavi spomenik v obliki ogromnega tolarja, ki so ga postavili na Rusem mostu v Trstu.

V rubriki Antena lahko beremo veliko novic o dogodkih med Slovenci v zamejstvu ter v zdomstvu.

V mladinskem listu RAST je uvodnik napisala Makrina Quinzi. Piše o potrebi o komuniciranju med mladimi, ki včasih seže na prekomerno uporao socvialnih omrežij in drugih računalniških programov. Dodaja: “Paradoksalno je tehnologija, namenjena hitrjši in učinkovitejši komunikaciji, popolnoma ohromila človeka na ravni osebnih odnosov in programov.”

Julian Čotič v članku in s pomočjo krajših intervjujev predstavi pustno praznovanju na Vrhu sv. Mihaela na Goriškem in v Benečiji. Ivan Boških pripoveduje o jezikovnih težavah zamejca na študiju v Ljubljani. Laura Drašček spregovori o Sovenskem dnevu brez zavržene hrane. Malina Dolhar je uredila članek o izletu mladih na Kriško goro.