Jezikovni spomeniki zgodnje slovenščine. Rokopisna doba slovenskega jeziak (od XIV. stoletja do leta 1550)

Iz nemščine prevedla: Helena Ošlak

Jezikoslovec profesor Nikolai Mikhailov obravnava v svojem delu zgodovino zgodnjeslovenskih rokopisov od Celovško/Rateškega rokopisa do prve slovenske tiskane knjige leta 1550.

Delo je pomembna novost zato, ker obravnava problematiko slovenskih spomenikov iz rokopisne dobe in je tehten znanstveni prikaz jezikovno-zgodovinskega razvoja od predknjižnega izročila mlajše dobe do Trubarjevega Katekizma (1550).

V knjigi je natančna predstavitev vseh rokopisov iz tega obdobja (vključno s pregledom najpomembnejših doslejšnjih strokovnih in znanstvenih del o njih).

V drugem poglavju so predstavljena naslednja besedila: Celovški/Rateški rokopis, Stiški rokopis, Kranjski rokopis, Videmski rokopis, Škofjeloški rokopis, Starogorski rokopis, Černjejski rokopis, Auerspergov rokopis, Načrt za pridigo. Sledi nova izdaja rokopisnih besedil, pri čemer je treba poudariti, da je avtor sam poskrbel za reprodukcijo originalov, to pomeni, da je sam raztolmačil (=dešifriral) grafijo originalnih rokopisnih besedil in jih prepisal; besedila pa so objavljena še v fonetičnem prepisu in »prevodu« v slovenščino. Na koncu so poleg kazala oblik, bibliografije, uporabljene ali omenjene v delu, objavljeni še fotografski posnetki posameznih rokopisov.

Knjiga je izredno pomembna in v marsičem inovativno znanstveno delo, ki je za slovenski jezikovni prostor (npr. za študente in profesorje slovenščine tako v matični domovini kot zunaj njenih meja) še posebej uporabno, ker so vsi zgodnjeslovenski rokopisi zbrani v eni sami knjigi.