PTICE V MOJEM OLJČNIKU / GLI UCCELLI NEL MIO ULIVETO

Avtor:
ISBN:
978-88-7342-245-7
Št. strani:
96
Vezava:
mehka, barvne fotografije

Spremni besedi: Marija Pirjevec, Marino Vocci Prevod: Boris Pangerc Strokovni pregled prevoda: Darja Betocchi   Zbirka, ki jo sestavlja 21 pesmi v slovenščini in italijanskem prevodu, je  vsa posvečena zelenosrebrni…

Preberite več
Na zalogi
Cena: 16,00 

Spremni besedi: Marija Pirjevec, Marino Vocci

Prevod: Boris Pangerc

Strokovni pregled prevoda: Darja Betocchi

 

Zbirka, ki jo sestavlja 21 pesmi v slovenščini in italijanskem prevodu, je  vsa posvečena zelenosrebrni oljki, temu izjemnemu drevesu slovenske zemlje na obrobju Trsta.

To je drevo, ki je pesnika, kot je nekje zapisal, tako osvojilo, da se mu je kmalu zatem, ko je pred mnogimi desetletji posadil svojo prvo oljko, življenje popolnoma spremenilo. »Me je udarilo božje,« piše na pol ironično, na pol resno, »kot sv. Pavla na poti v Damask.« Oljka pa ga je prevzela v tolikšni meri, da mu je »prirasla v podzavest kot ena od substanc njegove biti. Zato skozi intelektualno razsežnost poganja tudi kot pesniška stvaritev.«

(Iz spremne besede Marije Pirjevec)

 

 


Boris Pangerc (Dolina pri Trstu, 1952)

Svojo prvo oljko je zasadil v Valci 6. aprila 1993, njegova oljkarska strast pa se je silovito razvnela, ko je bil župan občine Dolina (1995-2004). Temu je botroval splet okoliščin, ki so Borisa Pangerca trajno zapisale oljkarstvu in mu, kot sam pravi, po žilah namesto krvi pognale kstra deviško oljčno olje. Tako je postavil še drug oljčnik, na Portovci, in posaditev prve oljke, 6. junija 2002, napravil svečano: opornik je okrasil z lilijami z domačega vrta in oljko krstil za »Gigliolo«. Odtlej dobi »Gigliola« ob vsakem rojstnem dnevu sveže lilije in bujno raste dalje.

Leta 2002 si je Pangerc tudi omislil in začel izdajati koledar »Pod oljkami v Bregu«. Kot župan in oljkar je pomagal pri nastajanju in uveljavljanju ekstra deviškega oljčnega olja z evropsko zaščitenim poreklom »DOP Tergeste«. Za časa njegovega drugega županskega mandata je Občina Dolina kot prva v Deželi Furlaniji Julijski krajini pristopila v Vsedržavno združenje Città dell’Olio – Mesta olja in si v njem izborila ugledno mesto kot gonilna sila pri promociji tega žlahtnega proizvoda v deželi in čez, saj predstavlja most s Slovenijo in Hrvaško. Bil je tudi med pobudniki in prvimi soustvarjalci mednarodnega salona ekstra deviškega oljčnega olja v Trstu, za  katerega je izumil ime »Olio Capitale«.

Na temo oljk in oljkarstva je obsežna tudi njegova publicistična dejavnost. Od 17. avgusta 1993 piše oljkarski dnevnik, v katerem poleg lastnih podatkov hrani tudi časopisno in drugo gradivo o oljkarskem dogajanju v domačem in širšem okolju, ter zapisuje sprotna odzivanja nanj; dnevnik šteje danes že okrog 1500 strani. »Ptice v mojem oljčniku« pa predstavljajo pesniško letino, ki jo je pridelal na umetniškem polju in jo je želel deliti tudi s someščani, ki ne razumejo slovenščine. Pesmi je sam prevedel v italijanščino, strokovno pa jih je pregledala prof. Darja Betocchi, izvedenka na področju italijanskega jezika in prevajalskih veščin. Fotografije pa niso nastale izrecno za opremo knjige, temveč so se ob raznih opravilih v oljčniku spontano ujele v avtorjev objektiv.


Priporočamo še