Hitri kontakt: +39 040 348 08 18
Bevo quest’aspro vino / Pijem to trpko vino. Izbrane pesmi iz Pesmarice
Prevedla in uredila: Jolka Milič Uvodna beseda: Tatjana Rojc Sabov življenjepis: Renzo Cigoi Knjiga ponuja prvo, zajetnejšo objavo pesmi iz znamenite zbirke Pesmarice traškega pesnika Umberta Sabe: v zbirki je…
Prevedla in uredila: Jolka Milič
Uvodna beseda: Tatjana Rojc
Sabov življenjepis: Renzo Cigoi
Knjiga ponuja prvo, zajetnejšo objavo pesmi iz znamenite zbirke Pesmarice traškega pesnika Umberta Sabe: v zbirki je zbranih 136 pesmi, ki prikazujejo tematski razvoj Sabovega miselnega in pesniškega sveta, od prvih stihov, objavljenih v zbirki Mladostniške in mlade poezije (1900–1907), preko znanih zbirk, kot so npr. Dom in podeželje (1909–10), Trst in ženska (1910–12), Vedri obup (1913–15), Mali Berto (1929–31), Besede (1933–34), Sredozemske (1947), do zaključnega Epigrafa (1947–48).
Izbor iz Sabove Pesmarice (Canzoniere) je pripravila prevajalka Jolka Milič, ki je ustvarila popoln pregled Sabovega opusa, s tem da je v zbirko uvrstila najpomembnejše naslove in zajela najpomenljivejše ter najbolj značilne teme Sabovega pesniškega sveta. Zbirka je med drugim prvi tovrstni prikaz Sabovih pesmi v slovenskem jeziku, saj kljub zemljepisni bližini in Sabovim vezem s slovenskim svetom – nepozabna ostaja njegova slovenska dojilja Pepa, kateri je pesnik posvetil nič koliko pesmi in kateri je bil navezan s sinovsko ljubeznijo, dokazani pa so tudi stiki s slovenskimi intelektualci, kot naglašuje Tatjana Rojc v uvodni besedi k zbirki – so bile Sabove pesmi slovenskim bralcem doslej nedostopne in nepoznane. »Verzi Umberta Sabe zvenijo povsem nenavadno v jeziku, ki ni njegov. Vendar, če dobro premislimo, tudi slovenščina, v kateri poje ta zbirka njemu v čast ob petdeseti obletnici njegove smrti, s prvo zajetno in temeljno zbirko prevodov njegovih pesmi, je melodija, ki sestavlja tisti tržaški mozaik, ki ga je pesnik ljubil in tako globoko razumel.« (T. R.)
Umberto Saba (pravo ime Umberto Poli) se je rodil v Trstu 9. marca 1883 judovski materi Racheli Feliciti Coen in očetu arijcu. Že v zgodnjem otroštvu ga je zaznamovala očetova zapustitev in materina bolesnta posesivnost. Zatočišče je dobil pri slovenski dojilji Josipini, ki mu je postala druga mati. Njegovo življenje zaznamujejo potovanja po Italiji, želja po slavi, nejasen odnos do fašističnih oblasti in do svojih judovskih korenin, rojstvo hčerke Linucce ter kronična depresivna obdobja. V Trstu je dolga leta upravljal antikvariat. Je avtor pesniških zbirk, kratke proze in romana Ernesto. Umrl je v Gorici 25. avgusta 1957.