V košarici ni izdelkov.
Hitri kontakt: +39 040 348 08 18
S SVETIMI VIŠARJAMI V SRCU
Mirko Krasna se v svojih spominih in pripovedih zaustavi pri opisu malih dogodkov, življenja malega človeka, kovača, peka, perice v rojstni vasi Ricmanje.
Na zalogi
Cena:
23,00 €
Knjiga ponuja izredno bogato življenjsko zgodbo zavednega Slovenca in katoličana, ki se je rodil pod Svetimi Višarjami, odraščal v mladčevski organizaciji v Ljubljani, deloval v vrstah Slovenske legije, vaških straž in domobranstva, kot obveščevalec je sodeloval tudi z zavezniki, kar odstopa od naših utečenih definicij. V Ljubljani so ga najprej zaprli fašisti, nato gestapo, pomagal je internirancem v Gonarsu in na Rabu, ob tem sodeloval z glavnimi akterji tistega časa. Maja 1945 je bil na Vetrinjskem polju, po razmejitvi je prišel poučevat v Gorico ter bil med protagonisti novega začetka v politiki, prosveti, športu, skavtizmu, verskem življenju, tako med Italijani kot med Slovenci. Vse do sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je prišlo do generacijskega in ideološkega zasuka, ki sta ga odrinila iz prvih vrst.
V besedilih je strnjeno prikazala Krannerjevo življenje in delo. Bogato je tudi slikovno gradivo iz Krannerjevega arhiva. Pred nami zaživijo zlasti katoliška gibanja predvojne Slovenije, čas okupacije, vojne in revolucije, pomembne osebnosti, oranje ledine na več področjih goriškega javnega življenja.
Urednica dela, goriška novinarka in publicistka Erika Jazbar je v letih 2013–16 opravila več pogovorov z Martinom Krannerjem o različnih obdobjih njegovega razgibanega življenja, o zanimanjih, o dogodkih, ki jim je bil priča oz. jih je sooblikoval, o osebnostih, ki so globoko vplivale nanj in na slovensko družbo. Intervjuje je objavljala v tedniku Novi glas in v reviji Mladika. Pričujoč knjigo je obogatila še z nekaterimi Krannerjevimi referati in članki ter s svojim poslovilnim govorom pri pogrebni maši in nekrologom v Koledarju Goriške Mohorjeve družbe.
Profesor Martin Kranner (Žabnice, 1918 – Pevma, 2017) je bil slovenski katoliški javni delavec, ki je doživel dvojno zdomstvo, vendar obakrat v slovenskem prostoru. Otroštvo in mladost je preživel v emigrantski družini v Ljubljani, po vojni pa je bil politični begunec v rojstnem kraju in kmalu nato v Gorici, kjer si je ustvaril družino, se posvetil poučevanju in se polno vključil v manjšinsko javno življenje. Zrasel je pri mladcih, ki jih je v Ljubljani vodil prof. Ernest Tomec, a je imel dobre stike tudi z ožjim rojakom dr. Lambertom Ehrlichom, ki je vodil stražarje, čeprav skupini nista bili vedno v prijaznih medsebojnih odnosih. V vrtincu vojne in revolucije je bil odločno na protikomunistični strani. V Gorici je bil zelo dejaven na slovenskem verskem, kulturnem, publicističnem, političnem in športnem področju.
