Questa Trieste… Pahor, Rebula, Košuta e altri saggi sulla letteratura slovena

Autore:
ISBN:
978-88-7342-225-9
Pagine:
256
Copertina:
mehka

Knjiga zajema trinajst esejev o slovenski literaturi v italijanskem jeziku. V prvem delu avtorica prof. Marija Pirjevec obravnava pisateljsko delo Borisa Pahorja, Alojza Rebule, Srečka Kosovela, Miroslava Košuto in Edvarda…

Leggi di più
Disponibile
Prezzo: 15,00 

Knjiga zajema trinajst esejev o slovenski literaturi v italijanskem jeziku. V prvem delu avtorica prof. Marija Pirjevec obravnava pisateljsko delo Borisa Pahorja, Alojza Rebule, Srečka Kosovela, Miroslava Košuto in Edvarda Kocbeka ter predstavi družbeno-kulturni razvoj slovenske narodne skupnosti v Italiji od začetkov, in sicer delovanje Primoža Trubarja, pridigarja v tržaški stolni cekrvi sv. Justa v 16. stoletju, do današnjih dni. Pomen tega obširnega eseja je prav v zgodovinskem razkrivanju neslovenskemu bralcu kulturnih in političnih sledi slovenske prisotnosti v tržaškem mestu.

V drugem delu knjige avtorica obravnava pojem populizma in kozmopolitizma v nekaterih slovenskih avtorjih 18. stoletja in 19. stoletja, piše o italijanskih odzivih na prevode Prešernovih del v italijanski jezik, poroča o stikih med slovensko in italijansko kulturo med 17. in 18. stoletjem (obravnava predvsem stike med slovenskimi in italijanskimi akademijami), raziskuje odnos italijanskega pisatelja Ippolita Nieva do Slovencev v Benečiji, o katerih piše v svojem romanu Il conte pecoraio, ter izpostavlja pomen antologije slovenskih avtorjev, ki jo je leta 1951 v Rimu izdal italijanski slavist Luigi Salvini.

Uvodno besedo v knjigo je prispeval ugledni tržaški italianist Elvio Guagnini.

Marija Pirjevec je bila do akademskega  leta 2007/08  izredna profesorica slovenskega jezika in književnosti na Visoki šoli modernih jezikov za tolmače in prevajalce v Trstu. Po diplomi iz leposlovnih ved na Leposlovni fakulteti (Lettere e filosofia) leta 1966 se je več let izpopolnjevala na Slavističnem oddelku filozofske fakultete v Ljubljani. V letih svojega poučevanja na univerzi si je prizadevala, da bi okrepila sodelovanje med tržaško slovenistiko in podobnimi institucijami v Sloveniji in organizirala vrsto simpozijev, okroglih miz in predavanj, namenjenih literarni in jezikovni problematiki. Raziskuje zgodovino in tipologijo slovenske književnosti, stike med italijansko in slovensko literaturo, slovensko zahodno narečno pesništvo idr. Pomembnejše knjižne izdaje njenih del so: Srečko Kosovel: aspetti del suo pensiero e della sua lirica (1974); Saggi sulla letteratura slovena dal XVII al XX secolo (1983); Trubar, Kosovel, Kocbek e altri saggi sulla letteratura slovena (1989); Na pretoku dveh literatur (1992); Dvoje izvirov slovenske književnosti (1997); Tržaški zapisi (1997). Uredila je vrsto antologijskih izborov slovenske književnosti in zbornikov: Kar naprej trajati (1994); France Prešeren, Poesie–Pesmi. Prešernova pot v svet (1998; 2002); Tržaška knjiga. Pesmi, zgodbe in pričevanja (2001); L’altra anima di Trieste. Saggi, racconti, testimonianze, poesie (2008); Pahorjev zbornik v sodelovanju z Vero Tuta Ban (1993); Trubarjev zbornik (2009). V italijanščino je prevedla roman Ivana Cankarja Hiša Marije Pomočnice (it. naslov: La casa di Maria Ausiliatrice (Studio Tesi,1983), iz rezijanščine v knjižno slovenščino pa pesmi Silvane Paletti Rozajanski serčni romonenj – La lingua resiana del cuore–Rezijanska srčna govorica (2003). Z literarnimi razpravami je nastopila na številnih slovenskih in tujih simpozijih. Sodeluje v slovenskih in italijanskih strokovnih revijah ter zbornikih.

Altre proposte