Mladika 1 / 2019

Prva številka tržaške revije Mladika v letu 2019 je zagledala luč sredi meseca februarja. Obsežni Fokus se tokrat osredotoča na stoto obletnico življenja Slovencev v Italiji, namreč novembra 2018 je minilo natanko sto let od konca prve svetovne vojne in prihoda Italije v naše kraje. Benečija in Rezija sta sicer pripadali Kraljevini Italiji že leta 1866, za ostale pripadnike sedanje slovenske manjšine v Italiji pa se je leta 1918 začelo povsem novo poglavje v lastni zgodovini, ki zajema dramatično dogajanje, ki je globoko in nepopravljivo zarezalo v skupnost Slvoencev. O stoletnici je v Fokusu pisalo več avtorjev z različnih področij, in sicer: zgodovinar Piero Purič, ki predstavlja stoletje demografskih in življenjskih razmer na Tržaškem in Goriškem, beneški javni delavec in sociolog Riccardo Ruttar, ki pripoveduje o dramatičnem izumiranju Benečije in Rezije, časnikar in javni delavec Luciano Lister pa poroča o dogajanju v Kanalski dolini; o slovenskem šolstvu v Italiji piše goriški javni delavec in šolnik Peter Černic, tržaški zgodovinar Tomaž Simčič poroča o spremembah v verskem in cerkvenem življenju, Majda Artač Sturman piše o jeziku, publicistiki in založništvu, glasbenik in publicist Aleksander Rojc pa predstavi sto let v glasbi in likovni umetnosti. Fokus je tokrat zanimiv in aktualen, v aktualnost sega tudi uvodnik, ki je nastal izpod peresa šolnice Majde Sfiligoj, z naslovom »O slovenskem šolstvu nekoliko drugače«: v njem avtorica opozarja na nevarnost, da bo zaradi ves več neslovenske populacije na slovenskih šolah v Italiji slovenščina potisnjena na rob, če bomo to dovolili, in poudari, da slovenski jezik v šoli ni vse, pomemben je duh in odnos do pripadnosti.

V rubriki Ekologija je tokrat govor o človekovih pravicah, med katerimi je tudi temeljna pravica do zdravega življenja v čistem okolju, in o boju mlade, osemnajstletne Rafah Mohamed iz Savdske Arabije, ki je pred družinskim nasiljem pobegnila ter bila sprejeta v Kanadi.

Viktor Car je avtor zgdbe »Prvi ponedeljek v maju«, ki je bila priporočena na 46. literarnem natečaju revije Mladika, na istem natečaju so bile priporočene tudi pesmi Mateja Grudna. V rubriki Literatura se objavlja tudi pesem Marice Škorjanec Oljčniki v spomin na pesnico Ireno Žerjal.

V razdelku Kultura je objavljen intervju z Bojano Daneu Don, avtorico knjige avtobiografskih zapisov »Begunec nikdar«, ki je izšla lani pri založbi Mladika. V pogovoru Bojana Daneu pripoveduje svojo begunsko zgodbo za časa fašizma, o očetu, ravnatelju Danilu Danevu in življenju v povojnem Trstu. O umetnosti piše Mojca Polona Vaupotič, ki razkriva lepote cerkve sv. Trojice v Hrastovljah, med drugim njen izjemni Mrtvaški ples. V rubriki Pričevanja Tomaž Simčič piše o vojaškem dnevniku Iva Brica, ki je pravkar izšel v knjižni obliki, ter o Bričevi tragični usodi – leta 1943 so ga po naročilu partizanskega vodstva ubili, pred nedavnim je prišlo do sprave med njegovimi potomci in potomci tistih, ki so umor zagrešili.

Mitja Petaros piše o zbirateljskih evrskih kovancih vednosti 3 evrov, ki jih je dala v obtok Banka Slovenija ob 100. obletnici konca prve svetovne vojne.

V Anteni so novice iz zamejstva in zdomstva ter nekaj občutenih slovesov, od beneških Čedermacev Lovra Petričiča in Maria Goriupa ter idrijskega kulturnega delavca Tomaža Pavšiča.

V mladinski prilogi RAST Karen Ulian v uvodniku piše o pomenu kulture in delovanja mladih v kulturi; Denise Frandolič, Ilaria Vitturelli in Svetlana Brecelj so ob Valentinovem pripravile pogovor o ljubezni s štirimi znanimi zamejskimi pari mlajše generacije; Martina Sosič poroča o vsedržavni noči klasičnihi licejev, pri kateri je sodeloval tudi slovenski klasični licej iz Trsta; Veronika Bordon je pripravila pogovor s tremi mladimi obetavnimi smučarji iz našega prostora – Katrin Don, Caterino Sinigoi in Matejem Kalcem; Giulia Černic je avtorica krajšega eseja o ljubezni v ljudski poeziji in Prešernovih verzih.