Mladika 6 – 7 / 2018

ISBN:
ISSN 1124 - 657X
Št. strani:
68 + 4 strani RASTI
Vezava:
mehka, barvni tisk

Avgustovska številka Mladike je zagledala luč sredi poletne vročine. Ob uvodniku, v katerem se uredništvo spominja letošnje 70-letnice Slovenske prosvete, kulturne krovne organizacije s Tržaškega, iz katere so se porodile…

Preberite več

Avgustovska številka Mladike je zagledala luč sredi poletne vročine. Ob uvodniku, v katerem se uredništvo spominja letošnje 70-letnice Slovenske prosvete, kulturne krovne organizacije s Tržaškega, iz katere so se porodile številne pobude in zamisli, ki še vedno aktivno krojijo zamejsko kulturno življenje (Študijski dnevi Draga, revija in založba Mladika, Slovenski kulturni klub, gledališka skupina Slovenski oder), je tokratna rubrika Fokus namenjena poglobitvi teme sodobne vernosti ter duhovne oskrbe med Slovenci v Italiji. Sociolog Igor Bahovec, ki je lani predaval na študijskih dnevih Draga, v svojem članku družbeno-kulturno analizira stanje, v katerem smo. Analiza izhaja iz položaja v raznih predelih Evrope, osredotočena je na Slovenijo, ki ima za sabo posebno zgodovino, nedovmno pa vpliva tudi na zamejstvo. O sami oskrbi v slovenščini v tržaški škofiji ter v goriški in videmski nadškofiji pa se objavljajo podatki o trenutnem položaju ter tudi nekaj stališč in pojasnil škofovih vikarjev za slovenske vernike na Tržaškem – g. Toneta Bedenčiča in na Goriškem – g. Karla Bolčine.

V rubriki Odmevi sta objavljena intervjuja s predsednikom slovenske preiskovalne komisije za zlorabe v bančnem sistemu Anžetom Logarjem in s predsednico slovenske preiskovalne komisije o žilnih opornicah Jelko Godec. Pogovora sta nadgranja in poglobitev člankov o krahu TKB in družbenem gospodarstvu v zamejstvu, ki so bili objavljeni v prejšnjih številkah revije.

V rubriki Obletnica je natančnejši zapis o sedemdesetih letih delovanja Slovenske prosvete v Trstu: predstavljeni so njeni prvi odborniki, cilji njenega delovanja takoj ob ustanovitvi in potreba, da Prosveta deluje ločeno od politične stranke Slovenske krščanske socialne zveze.

O komemoraciji, ki je potekala ob 98. obletnici požiga Narodnega doma v Trstu 20. julija letos piše tržaški pokrajinski tajnik Slovenske skupnosti Marko Pisani in pojasnjuje ozadje dvojnega postavljanja vencev.

V rubriki Literatura so objavljene zgodba Mojce Petaros Ljubezen na daljavo, ki je bila priporočena na 46. literarnem natečaju revije Mladika, in pesmi Klemna Jelinčiča Boete.

S področja umetnosti Mojca Polona Vaupotič piše o Maksu Fabianiju, arhitetku iz Kobdilja pri Štanjelu, ki je ostal tesno povezan z rodno Primorsko.

Zanimiv je zgodovinski članek Borisa Golca o posušeni tržaški veji Valvasorjevega potomstva, med katero sodita tudi baronica Marija in teroristka Marina Premoli.

V pričevanjih beremo zapis zdomske tržaške Slovenke Mirelle Urdih o svojem prevajanju del Borisa Pahorja v nemščino, kroki Aleksandra Furlana z naslovom Kambrca in spominske utrinke ob sedemdesetletnici razkola v komunističnem taboru Draga Štoke. Objavljen je tudi zapis in memoriam Dori Žebot Lavrenčič, ki je umrla letos v Angliji.

Sledi seznam novejših knjižnih del slovenskih avtorjev v Italiji.

V Mladiki dobimo tudi ocene knjig, ki so jih za bralce pripravile Evelina Umek (Brezmejna Slovenija Izstoka Ilicha), Lidija Golc (Tiha zemlja Nužeja Tolmaierja) in Nika Čok (Mali gledališki vrtiljak Lučke Susič).

V reviji je veliko novic iz kulturneg življenja v zdomstvu in zamejstvu v rubriki Antena.

Tokratna mladinska priloga RAST objavlja krajši pogovor s pisateljem Alojzom Rebulo ter literarne prispevke Emme Riccobon, Mateja Grudna in Akija Cavarre, ki so sodelovali na letošnjem literarnem natečaju Slovenskega kulturnega kluba.


Priporočamo še