Mladika 6 / 2020

Julijska Mladika, z zaporedno števiko 6, prinaša kot prilogo bilten 55. študijskih dnevov Draga, ki bodo potekali na Opčinah pri Trstu od 28. do 30. avgusta. Na sporedu bosta dve okrogli mizi – v petek 28. bodo na temo slovenski jezik v Italiji in standardna slovenščina nastopili Kozma Ahačič, Laura Sgubin, Fedra Paclich, Maja Melinc Mlekuž in Jadranka Cergol, dan kasneje pa bosta Egon Pelikan in Renato Podbersič v pogovoru, ki ga bo vodil Martin Brecelj, spregovorila o predvojnem primorskem uporu fašizmu. V nedeljo zjutraj po maši bo najprej na vrsti predavanje škofa celovško-krške škofije Jožeta Marketza o Cerkvi v času aktivne krize, popoldansko predavanje pa bo imel bivši evropski komisar za okolje Janez Potočnik. Ob predavanjih bodo na vrsti spremljevalne pobude, v soboto zvečer bo na sporedu zvočno gledališče s predvajanjem dela Brune Marije Pertot Srca, ki se ljubijo, se išcejo in se vselej najdejo, v režiji Danila Pertota o duhovniku Ladu Piščancu.

Uvodno misel v julijsko Mladiko je napisal Adrijan Pahor. Avtor uvodnika se sprašuje, ali nas je koronavirusna kriza kaj naučila, predvsem v našem odnosu do narave, kjer kaže, da bi bilo smotrno, ko bi države ohranile človeku in naravi prijazni slog življenja in bi se zato usmerile v okolju naravnano gospodarstvo.

V Fokusu je v ospredju ustvarjalnost. Na to temo se je Anka Peterlin pogovarjala s psihologinjo Silvo Matos, ki poudarja, da je človek kot izvir, ki nikoli ne usahne, in če si v stiku s svojimi izviri, lahko vedno znova prebujaš in obnavljaš svojo ustvarjalnost.

Ivo Jevnikar v svojem članku na zgodovisnko tematiko poudarja, kako je 13. julija 1920 požig Narodnega doma sprostil cel val nasilja, ki je prizadel še druge slovenske ustanove in posameznike.

Zgodovinar Renato Podbersič ml. piše o fojbah in moriščih na Primorskem ob koncu vojne in navaja primer Jurijevega brezna pri Zgornjem Lokavcu, ki skriva žrtve medvojnih in povojnih revolucionarnih pobojev.

Mitja Petaros opiše nekatere znamke in bankovce, ki so jih uporabljali za časa italijanske okupacije Slovenije v t.i. Ljubljanski pokrajini, opozori pa tudi na nedavne okrožnice italijanskega notranjega ministrstva, v katerih se še vedno spodbuja raba italijanskih imen za kraje, ki se trenutno nahajajo v Sloveniiji ali na Hrvaškem in ki jih italijanska država definira kot priključena ozemlja oziroma kot ozemlja, ki jih je Italija odstopila drugim državam.

V rubriki o ekologiji se avtor sprašuje, koliko so nam še pomembne podnebne spremembe, zatustavi pa se predvsem pri problemu proizvodnje, predelave in raznašanja hrane po svetu, ki je eden največjih virov onesnaževanja.

Sergij Pahor, Marij Maver in Irena Uršič se spominjajo dveh prijateljev, ki sta nas pred nedavnim zapustila, in sicer narečnega pesnika Aleksandra Furlana in časnikarja Saše Rudolfa.

S področja gospodarstva lahko preberemo članek z naslovom Labodji spev slovenskega bančništva v Avstriji, ki pripoveduje o ukinitvi zadnje slovenske banke na Koroškem, in drugi del članka Rada Pezdirja o Shemi vzporednega bančništva skozi primere Elektrotehne ali korenine ekipe iz vporednega sistema.

V rubriki literatura so objavljeni novela Bojane Daneu Don, ki je bila priporočena na 48. literarnem natečaju revije Mladika, cikel pesmi Damjana Jensterleta Rože v kamnu, ki je prijel drugo nagrado za poezijo na istem natečaju, in novela Igorja Jogana Samo očetje lahko umrejo večkrat.

V rubriki Prebrali so za vas je Maja Smotlak ocenila knjigo Marije Pirjevec Tržaška branja, Magda Jevnikar pa delo Hansa Roslinga z Olom in Anno Rosling Faktografija.

V rubriki Iz tiskarne so na dveh straneh predstavljena najnovejša dela slovenskih avtorjev v Italiji. V Anteni je veliko novic iz zamejstva in zdomstva.

Sledi obširni zapis Martina Breclja o romanu Marija Čuka Črni obroč in njegovi končnosti.

V rubriki Primorski glasbeniki skozi čas in prostor Franc Križnar predstavi dirigenta, komponista, pianista in korepetitorja, Tržačana Marka Ozbiča. Saša Quinzi predstavi doslej nepoznano risbo Zorana Mušiča, z veduto Gorice, Mojca Polona Vaupotič pa piše o delu akhitekta in oblikovalca Svetozarja Križaja.

V Pričevanjih beremo zapis Toneta Mizerita o očetu Martinu z naslovom Beg v življenje in drugi del članka Mire Cencič o narodnem delovanju voditelja goriške sredine dr. Iva Juvančiča. V novicah Knjižnice Dušana Černeta predsednik knjižnice Ivo Jevnikar piše o novem skladišču knjižnice in o zgodovini D fonda v NUK-u.

Mladinska priloga Rast je tokrat posvečena mladinski ustvarjalnosti. Objavljeni so kratka zgodba Jakoba Grudna Ljubim jih s hrupom in šumom ta velika mesta – ob zgodbi je tudi intervju z avtorjem, ter pesem Francesca Petaccie Moderna Lepa Vida.