Mladika 10 / 2016

Deseta, zadnja številka revije Mladika za leto 2016 je božično obarvana. V Fokus je namreč uredništvo uvrstilo več člankov in razmišljanj o vrednotah v našem času in med sodobnimi izzivi. Štandreški župnik in vikar za slovenske vernike v goriški nadškofiji Karel Bolčina nakazuje, da je v božični skrivnosti – učlovečenju božjega sina bistvo naše vere in našega življenja. Božičnega dogodka in veselja ne moremo obhajati v svetlobnih efektih božičnih smrečic, ampak samo v zavesti, da je človek človek in ne kakršnokoli živo bitje ali predmet. Tako tudi papež Frančišek kristjane spodbuja, naj ne klonejo aroganci potrošništva in premožništva za vsako ceno. V naslednjem članku se poudarja, da je božič praznik, ki ga vsi doživljamo, verniki in laiki, ne moremo pa preslišati klicev papeža Frančiška, ki v stvojih nastopih opozarja na drame izpraznitve odnosov, vztraja pri pomenu družine, opozarja na iskreno solidarnost, na skrb za stvarstvo, naravo in okolje. O večnih vrednotah v luči sodobnih izzivov so v prispevkih spregovorili skavtski duhovni voditelj in komentator Branko Cestnik, ki postavlja pod reflektor vrednoto solidarnosti – danes posebno na preizkušnji zaradi vala migrantov, repentabrski župnik in vikar za slovenske vernike v tržaški škofiji Anton Bedenčič opozarja na problem onesnaženosti sveta – ki ni samo materialna, ampak tudi duhovna: »največja onesnežanost našega planeta je reven, lačen, preganjan in izkoriščan človek … potreben je nov način življenja, nova ekonomija, pravičen družbeni red.« Primorski duhovnik in odgovorni urednik mesečnika Ognjišče Božo Rustja osvetljuje večno vrednoto družine, za katero je tudi papež Frančišek zelo občutljiv, saj je ta še posebno pod udarom – zaradi zunanjih pristiskov družbe in rahljanja medsebojnih odnosov. Frančiškanski pater Edvard Kovač, filozof in univerzitetni predavatelj v Ljubljani in Franciji, izpostavlja nujo, da se človek notranje spreobne, to pomeni, da se zna odpreti sočloveku in da je občutljiv do drugega na vseh ravneh – od osebne do družbene in ekonomske.

Za božično branje se ponujata lirična pripoved Justina Stanovnika in po resničnih dogodkih napisana zgodba Pavleta Borštnika, 91-letnega zdomskega Slovenca, čigar spomini so pravkar izšli pri Mladiki v knjigi z naslovom Moj čas.

Zanimiv je obširen intervju, ki ga je Anka Peterlin pripravila z duhovnikom in psihoterapevtom dr. Silvom Šinkovcem in ki se dotika številnih argumentov, tako čustvenega razvoja kot religiozne razsežnosti človeka. Sledi članek na okoljsko tematiko, ki predstavi pomembne mejnike v zvezi z skrbjo za okolje, ki so bili postavljeni v letu 2016.

V rubriki Naš utrip se predstavi beneški časnik Dom, ki letos praznuje svojo petdesetletnico. Objavljeni so pogovori s sodelavci – Marinom Qualizzo, Ezio Gosnachom, Giorgiom Banchigem, Larisso Borghese in Lucianom Listerjem – in predstavljeni ustanovotelji časopisa Dom leta 1966 župniki Mario Laurencig, Valentin Birtig, Emil Cencig in Paskval Gujon.

V isti rubriki Mladika obeležuje tudi štiridesetletnico Sveta slovenskih organizacij in objavlja pogovorom s predsednikom te organizacije Walterjem Bandljem.

Aleksander Furlan je avtor kritičnega članka o sistemu volitev z naslovom Skromen poskus razumevanja demokracije. Sledi z novicami bogata rubrika Antena.

V rubriki Kultura beremo članek izpod peresa Mojce Polone Vaupotič o gostski cerkvi na Ptujski gori, Marija Pirjevec predstavi letošnjo dobitnico nagrade Mira Silvano Paletti v članku »Srčna govorica« Silvane Paletti, v katerem je objavljenih tudi nekaj njenih pesmi.

V Razmišljanjih zdomske tržaške Slovenke beremo, kako je Mirella Urdih Merkù doživela leto 1954, v Zgodbi na kose Lede Dobrinja pa beremo o doživljanju 60. let prejšnjega v Vanganelu na Koprskem.

V literarnih rubriki so objavljene pesmi Franja Frančiča, ki so prejela tretjo nagrado za poezijo na 44. literarnem natečaju revije Mladika, in priporočeno novelo Tanje P. Hohler Zamujena priložnost. Ciril Velkovrh pa piše o svojem branju knjige Jožeta Trontlja Živeti z etiko. Tisto zeleno znamenje miru je naslov proznega prispevka Brune Marije Pertot o drevesu oljki.

V mladinskem listu Rast je Neža Petaros napisala uvodnik Da nam potrošništvo ne »ukrade« Božiča, objavljeni so prispevki udeležencev časnikarske delavnice MOSP-a Svetlane Brecelj, Giulie Černic in Erike Kosič, Mojca Petaors piše o nastopu pevskega društva Vesela pomlad in drugih društvih pri projektu Naš planet v pesmi in besedi, Giorgia Sinigoi in Veronika Bordon sta se pogovorili z vsestransko mlado umetnico Jasmino Gruden, ki izdeluje večerne obleke in nakit, Ksenija Kosmač piše o delovanju gledališke skupine MOSP, objavljena je tudi črtica Mojce Petaros, ki je prejela prvo nagrado za prozo na literarnem natečju SKK-MOSP za leto 2016.