Mladika 3 / 2019

Konec aprila je izšla tretja številka tržaške revije Mladika. Uvodno velikonočno misel »Preko smrti v Vstajenje« je podpisal salezijanski duhovnik Jože Bajzek. Tokratni Fokus z naslovom »Trst bi lahko bil novi Singapur« pa se posveča nedavnemu podpisu sodelovanja med Kitajsko in tržaškim pristaniščem in zajema intervju z Zenom D’Agostinom, kateremu je na čelu tržaškega pristanišča uspelo sprostiti prostocarinsko območje in vključiti Trst v sistem nove svilne poti, ki predvideva številne novosti, tudi širitev pristaniških zmogljivosti z izgradnjo Tržaške logistične platforme. Pogovoru sledi članek, v katerem je prikazan zgodovinski razvoj tržaškega pristanišča, njegovi rezulati v zadnjih letih in glavne točke dogovora s Kitajci, točneje s podjetjem China Communication Construction company. Publicist Milan Gregorič v svojem zapisu predoči razlike med tržaškim in koprskim pristanišče in navede napake, ki so bile storjene na slovenski strani, da se Koper ni mogel vključil v projekt svilne poti.

Sledi posebna rubrika, posvečena bližajočim se evropskim volitvam. Bojan Brezigar v svojem zapisu izpostavi šibke točke delovanja Evropske unije in izzive, s katerimi se bo moral novoizvoljeni parlament nujno soočiti in drugače ukrepati (predvsem na področju gospodarstva, obrambe, evropske identitete in okolja). Sledi pogovor s kandidatko stranke Slovenske skupnosti goriško odvetnico Martino Valentinčič na 9. evropskih volitvah.

V rubriki Ekologija je govor o nastopu in delovanju 16-letne švedske dijakinje Grete Thunberg, ki je s »petkovimi podnebnimi štrajki« opozorila, da se je treba nujno zamisliti nad klimatskimi spremembami.

V rubriki Literatura je objavljena novela Barbare Zlobec Poslednji humanist, ki je prejela drugo nagrado za prozo na 47. literarnem natečaju revije Mladika.

V Pričevanjih se objavlja pogovor, ki ga je pripravila Erika Jazbar, s profesorjem Martinom Krannerjem, šolnikom, družbenim in športnim delavcem, ki je deloval v Gorici, zelo navezan pa je ostal na rodno Kanalsko dolino. Sledi pričevanje Majde Sfiligoj o meji z nazornim prikazom različnih življenjskih usod, ki sta jih meja in boj za domovino za večno zaznamovala.

V rubriki Kultura Mojca Polona Vaupotič piše o slikovitem ustvarjalnem opusu tržaške umetnice, slikarke in grafičarke Elde Piščanec, katere delo je bilo dolgo let spregledano.

Renato Podbersič ml. piše o avstrijskem romarskem hospicu v središču starega Jeruzalema, katerega so pred nekaj leti prenovil in je namenjen romanjem iz nemško govorečih dežel.

V rubriki Prosti čas Mitja Petaros piše o novih evrskih bankovcih serije »Evropa«.

V Anteni so objavljene novice iz zamejstva in zdomstva, sledi krajši članek o 30-letnici Društva katoliških pedagogov Slovenije. Pod črto je objavljen članek o usodi Cirilmetodove šole pri Sv. Jakobu v Trstu, ki je nepojasnjeno prišla v roke nepremičninske družbe Dom, katera bo najstarejšo slovensko šolo v Trstu spremenila v dom za ostarele.

V mladinski prilogi RAST Mojca Petaros piše o prednostih in pasteh naraščajočega vsem dostopnega turizma, Martina Sosič piše o dijaški izmenjavi med tržaškim klasičnim licejem Franceta Prešerna in celjsko gimnazijo, Urška Petaros poroča o izobraževanju za bodoče kadre kulturnih in športnih društev iz zamejstva, ki ga je organiziral krože Gregorčič iz Gorice. Objavljeni sta tudi dve nagrajeni deli na literarnem natečaju Rasti, in sicer kratka zgodba Jakoba Grudna ter pesmi Katerine Polojaz. Denise Frandolič piše o glasbeno-gledališki produkciji Legende, nakar sledijo pričevanja mladih ustvarjalcev te predstave.