Mladika 4 / 2017

ISBN:
ISSN 1124 - 657X
Št. strani:
72 + 8 Rasti
Vezava:
72 + 8 Rasti

Četrta številka tržaške revije Mladika je zagledala luč konec maja. V ospredju je Fokus, ki razkriva, nepojasnjena ozadja propada Tržaške kreditne banke ter lastništva in prodaje Kvarner banke. V izčrpnem…

Preberite več
Na zalogi
Cena: 4,00 

Četrta številka tržaške revije Mladika je zagledala luč konec maja. V ospredju je Fokus, ki razkriva, nepojasnjena ozadja propada Tržaške kreditne banke ter lastništva in prodaje Kvarner banke. V izčrpnem članku, ki prinaša veliko dokumentarnega gradiva, se pojasni nastanek in uspešen razvoj Kvarner banke na Reki in njeno prodajo ter povezavo s tržaškim podjetjem Adria Consulting in nadalje s kamniškim podjetjem Fin trend.

Uvodno misel je napisal Ivo Jevnikar. V članku z naslovom »V novih političnih okvirih« avtor razmišlja o nedavnih volilnih izidih na deželnih volitvah v Furlaniji Julijski krajini. Izidi postavljajo vprašanja v zvezi z našo slovensko zavestjo, o manjšini kot družbenem in političnem subjektu o širjenju volilne baze in o uspešnosti oziroma napakah slovenske stranke. Dejansko pa se v teh novih okvirih vprašanje zajamčenega oz. učinkovito olajšanega zastopstva Slovencev v izvoljenih telesih dramatično postavlja.

V rubriki Naš utrip se objavlja pogovor z letošnjo dobitnico tržaške nagrade Vstajenje, mladinsko režiserko in avtorico Lučko Susič, ki ga je pripravila Nika Čok.O nagrajenkinem ustvarjalnem delu piše tudi Manica Maver.

Pod črto je objavljen zapis Sergija Pahorja z naslovom »Strah«. Avtor v njem razmišlja o strahu, ki prebiva med matičnimi Slovenci, in jim onemogoča svobodno govoriti in se normalno obnašati kot odrasli člani družbe. Zapis se konča z apelom, naj predstavniki stroke (psihologi, sociologi, pisatelji, šola …) poskusijo odgovriti na vprašanje, zakaj ves ta strah.

V rubriki Prebrali so za vas Marija Pirjevec predstavi pesniško zbirko Marije Kostnapfel »Pesmi«, Nika Čok pa zbirko kratkih zgodb Nevije Benčina Smotlak »V naročju koprske ulice«. Predstavljena je »Panonska elegija« Leva Detele in »Katalog etnološke muzejske zbirke Kostanje« v Vasi Vrba ob Vrbskem jezeru na avstrijskem Koroškem izpod peresa Lidije Golc.

Ivo Jevnikar je avtor četrtega in zadnjega dela daljšega zapisa v nadaljevanjih o primorskih letih koroškega kiparja Franceta Goršeta. Zapis je nastal ob 120-letnici umetnikovega rojstva. V rubriki Obletnica je tudi zapis Nadia Roncelli o 60-letnici cerkve Lurške Matere Božje pri Ferlugih nad Trstom, ki hrani malo poznano poslikavo Toneta Kralja.

V članku o ekologiji z naslovom »Vrniti se moramo tja, kjer smo že bili«, avtor razmišlja o pomenu vsakdanjih, zasebnih odločitev v našem ravnanju z naravo, ni namreč vse odvisno le od velikih odločitev velikih ljudi. Poudarja pa tudi potrebo po manj potrošniškem načinu življenja in navede podatek: če bi nadaljevali s sedanjim potratnim življenjskim slogom, bi do leta 2050 potrebovali tri planete.

V rubriki Antena so objavljene številne novice iz zamejstva in zdomstva

V rubriki o umetnosti Mojca Polona Vaupotič predstavlja delo arhitekta Antona Laščaka. Slovenec po rodu, rodil se je v Gorici leta 1856 slovenskim staršem, je bil dvorni arhitekt egiptovskega kralja in eden najbolj uglednih umetnikov neoislamizma v arhitekturi. Ustvaril je vrsto luksuznih palač v Kairu in Aleksandriji, v Sloveniji pa parka in vilo na Pristavi v Rožni dolini.

Profesorju Mirku Mahniču, ki je umrl 7. aprila letos, se klanjata Maja Lapornik s spominskim zapisom »Sam’ še enkrat« in Jože Faganel s člankom »Vodniku po vršacih lepe govorice«.

V novi rubriki Iz tiskarne so predstavljena najnovejša dela slovenskih avtorjev v Italiji, ki so izšla v izvirniku ali v prevodu.

V rubriki Literatura je objavljena zgodba Romana Rozine »Sirota Jera«, ki je prejela drugo nagrado za prozo na 46. literarnem natečaju revije Mladika, in pesniški cikel Marije Švajncer »Pogovor verujočega in brezbožnega«, ki je bil nagrajen s prvo nagrado na istem natečaju.

V Razmišljanjih zdomske tržaške Slovence Mirella Urdih pripoveduje o svojih delovnih izkušnjah v Nemčiji konec sedemdesetih let. Zgodovinar Renato Podbersič ml. v članku »Ob obletnici nekega zločin«a piše o naročenem umoru Iva Brica iz Dornberka leta 1943 kot izraz stopnjevanja revolucionarnega nasilja. Mitja Petaros predstavi grb papeža Frančiška.

V mladinski prilodi Rast Veronica Piredda pripoveduje o svojem osebnem srečanju z evropskimi institucijami med potovanjem v Strasbourg in Bruselj, Mojca Petaros in Veronika Bordon predstavita gledališko igro »R.U.R. – Rossum Universal Robots«, ki jo je uprizorila gledališka skupina MOSP-a, objavljen je tudi pogovor z režiserjem in igralci. Tadej Pahor piše o premieri gledališke skupine M+SKPD F. B. Sedej iz Gorice, ki je urpizorila delo Itala Calvina »Baron sedi na veji«. Z igralci sta se o delu pogovorili Veronika Bordon in Nika Devetak. Caterina Cufar je avtorica članka o povezavi med naftnimi cenami in onesnaževanjem. Objavljeni sta pesmi Nika Trenta in Jacopa Vincenzina, ki sta bili priporočeni za objavo na lanskem literarnem natečaju SSK, ter foto utrinki Instagrast.


Priporočamo še