Mladika 5 – 6 / 2019

Julijska številka tržaške revije Mladika namenja Fokus problemu globalnega zemeljska segerevanja, ki povzroča vse več ekstremnih vremenskih pojavov in s tem negativne posledice ne samo v kmetijstvu, ampak tudi v našem načinu življenja. Globalno segrevanje pa je le del vprašanja o tem, kakšen je naš odnos do narave. Zelo resno je tudi vprašanje onesnaževanja z odpadki, ki jih proizvajamo. Vsako leto se v svetu proizvede 300 milijonov ton plastike, mnogo je odplava po morju, samo Sredozemsko morje pogoltne okoli 22.800 plastenk. O tem, kakšne posledice ima plastika v morju, spregovori morski biolog Vinko Bandelj, zaposlen pri Nacionalnem inštitutu za oceanografijo in eksperimentalno geofiziko v Trstu. Globalne spremembe bistveno vplivajo na morje, saj sta podnebje in morje dva dela istega sistema. Ukrepi, ki bi lahko pripomogli k zaustavitvi globalnih sprememb, so zelo zahtevni, ker zadevajo same temelje naše visokotehnološke in potrošniško usmerjene družbe, zato, poudarja Bandelj, je vprašljivo, ali bomo zmožni zaustaviti spremembe, ki so že v teku.

Fokusu sledijo različni članki iz aktualnosti: beremo tako o Slovencih na Hrvaškem, njihovih pravicah in o nedavnih volitvah v svete narodnih manjšin – o tem piše Rudi Merljak.

V rubriki Prebrali so za vas Ines Cergol piše o knjigi Štefana Kardoša Vse moje Amerike, Denis Poniž pa o pesniški zbirki Ivana Tavčarja Vrnil bom svoj obraz.

V rubriki Literatura so objavljene kratka zgodba Mojce Petaros Slutnja, ki je bila priporočena za objavo na zadnjem, 47. literarnem natečaju revije Mladika, zgodba Pavleta Borštnika z naslovom Doktor Viktor in cikel pesmi Milana Novaka z naslovom Kot bi senca zdrsela čez žarek, ki je prejel prvo nagrado na 47. literarnem natečaju naše revije.

Franc Križnar piše o manj znanih slovenskih glasbenikih tostran in onstran državnih meja v besedi in sliki. Objavljen je prvi del, v katerem so predstavljeni Levičnik, Žepič, Košat, Lavtižar in Štrekelj.

O rimski preteklosti v Ajdovščini piše Mojca Polona Vaupotič.

Erika Jazbar je pripravila zanimiv zapis z naslovom Temna stran Toskane, v katerem predstavlja dve toskanski fašistični taborišči – Sansepolcro in Renicci –, v katerih je bilo zaprtih veliko Slovencev vse do leta 1943. Prvemu taborišču pravijo tudi Il Sacrario degli Slavi – kostnica Slovanov.

V rubriki pričevanja najdemo zapis Magde Rodman o tem, kako je prva svetovna vojna odmevala v šolski kroniki meščanske ljudske šole v Vipavi, ki jo je pisal nadučitelj Anton Skala.

V rubriki prosti čas Mitja Petaros piše o kardinalskem in papeškem grbu Benedikta XVI.

V rubriki Antena beremo novice iz zamejsta in zdomstva, o delovanju Društva slovenskih izobražencev, o dnevu državnosti v Centru Bratuž v Gorici in poklonu samostojni Sloveniji v Buenos Airesu.

V mladinskem listu Rast Martina Sosič piše o pomenu gledališkega udejstvovanja za mlade, Giulia Černic je pripravila krajše intervjuje o počitnicah, Urška Petaros se je pogovarjala z Martino Jazbec, novo blagajničarko v mednarodni mladinski manjšinski organizaciji YEN, Jernej Močnik ponuja recept riževe solate za tople poletne dni, na posebnih straneh, posvečenih mladinski organizaciji Slovenski kulturni klub, pa sta objavljeni pesmi Martine Sosič in Veronike Škerlavaj.