Od babe do smrti

V tem delu jezikoslovec Pavle Merkù pripoveduje o živosti slovenske besede: kako beseda nastane, kako jo druge besede izpodrivajo in končno kako lahko tudi umre. Taka je pač usoda vseh živih bitij. In taka je na primer bila usoda besede bába, ki je znana po vsem slovanskem svetu. »Toda,« se avtor sprašuje, »ali razumemo vsi po vsem slovanskem svetu, ko slišimo to besedo, isto, nam isto pomeni /…/ ali vsem Slovencem ta beseda isto pomeni?« Odgovor je nikalen, če pomislimo, da je v standardnem jeziku danes baba navadno starejša ženska, z več ali manj slabšalnim pomenom, ki pa ga sploh ni imela v praslovanščini in ga še danes nima na ozemlju zahodno od Idrijce, kjer je baba odrasla, poročena žena, posebno starejša. Če pa pomislimo na tržaško italijansko narečje, imajo izvirni samostalnik in vse izvedenke samo slabšalni pomen, če že ne žaljivega.

Študija je pisana strokovno, a poljudno in je posejana s številnimi primeri, ki jih avtor tu pa tam posreduje z blagim in s prijetnim humorjem.