Mladika 9 / 2016

Št. strani:
52
Vezava:
mehka

Deveta številka revije Mladika, ki je izšla konec novembra, ima v Fokusu poglobitev poloma Tržaškega kreditne banke, ki je povzročil propad celotnega družbenega gospodarstva slovenske manjšine v Italiji. Letos namreč…

Preberite več
Na zalogi
Cena: 4,00 

Deveta številka revije Mladika, ki je izšla konec novembra, ima v Fokusu poglobitev poloma Tržaškega kreditne banke, ki je povzročil propad celotnega družbenega gospodarstva slovenske manjšine v Italiji. Letos namreč mineva dvajset let od poloma TKB-SAFTI, finančno-gospodarske grupacije, ki je upravljala tako imenovano družbeno premoženje. Uvodničar pojasnjuje, da je to premoženje morda res bilo družbeno, vendar je tudi res, da je z njim v celoti razpolagala Slovenska kulturno gospodarska zveza. Ta organizacija je dejansko razpolagala z velikimi sredstvi in bi lahko bila za manjšino pravi blagoslov, vendar je vse samovoljno upravljala in s tem krepila svoj monopolistični politični in moralni položaj v manjšini. Postala je tako močna, da je brezpogojno izključevala vse, ki niso soglašali z njo. Tako je prišlo do razkola v manjšini, ki traja še danes. Sistemu TKB-SAFTI je zadal hud udares padec komunizma in propad Jugoslavije, predvsem zaradi špekulacij in tveganih poslov, ki so takrat bili sklenjeni zaradi ambicij določenih sil. Ta udares ni samo šokiral javnost, opeharil je tudi mnoge v dobri veri in jim povzročil težke materialne izgube. Iskanje krivcev je bilo jalovo početje, vsi so se namreč opravičevali in metali krivdo na pomanjkanje politične volje za rešitev banke. Skratka, v manjšini so ostale nezaceljene rane in veliko jeze pri vseh, ki so bili prizadeti in še danes ne vedo, kdo so bili akterji tega propada. Zaradi tega se je revija Mladika odločila, da predstavi prispevek za boljše razumevanje tedanjega dogajanja. V ta okvir spada pogovor z ekonomistom in raziskovalnim časnikarjem mag. Radom Pezdirjem, ki je sredi oktobra v Trstu spregovoril o udbovskem ozadju zamejskega družbenega gospodarstva, o genezi le-tega in o njegovih dedičih v letu 2016. Na to temo pišeta tudi Damijan Terpin, in sicer o reševanju Kmečke banke, ter Martin Brecelj o stranki Slovenski skupnosti in družbenem gospodarstvu.

Posebna pozornost je v reviji namenjena 20-letnici zamejskega tednika Novi glas; v članku je tudi pogovor z odgovornim urednikom Jurijem Paljkom in bivšim predsednikom Zadruge Goriška Mohorjeva Petrom Černicem.

V rubriki Naš utrip beremo zanimiv intervju, ki ga je pripravila Anka Peterlin, z mag. Ireno Deželak, poslovno mednarodno trenerko, direktorico podjetja Academia upseha II in dvakratno dobitnica prestižne narade Top 10 predavatelj. O radijskem govoru in o nastopu pred mikrofonom piše Manica Maver.

V rubriki obletnica meseca Tomaž Simčič je avtor članka o Mariju Kogoju ob 60-letnici smrti.

V rubriki Antena je veliko novic o kulturnem dogajanju na Tržaškem. Sledi izčrepen članek Mitja Petaros o tržaškem umetniku Liviu Mužini, ki slika v posebnem stilu, njegova olja namreč uvrščajo v hiperealistični slog.

V literaturi beremo drugi del istrske zgodbe na kose Lede Dobrinja, cikel pesmi, ki je prejel drugo nagrado za poezijo na 44. literarnem natečju revije Mladika, in priporočeno novelo Tadeje Krečič Scholten Enkrat ni nobenkrat. Med pričevanji je objavljen zapis, ki ga je pripravila Urška Žgur o svoji babici Vidi, ki je pri petnajstih letih opravila vlogo babice pri porodu svoje sestre, in deseto nadaljevanje Mirelle Urdih o življenju v Trstu v štiridesetih letih prejšnjega stoletja.

V rubriki Prebrali so za vas je objavljen zapis Alenke Puhar o knjigi Martina Brecelj Anatomija političnega zločina.

V mladinski prilogi RAST je uvodno misel o potresu v Umbriji napisala Urška Petaros. Sledi zanimiv zapis Mojce Petaros o nastopu mladinske pevske skupine Vesela pomlad na dunajskem glasbenem festivalu v konec oktobra letos. O udeležbi mednarodnega krožka MOSP na seminarju YEN v Avstriji piše Ester Gomisel. Objavljen je tudi kratek pogovor z Veroniko Škerlavaj, ki je prejela drugo nagrado za poezijo na literarnem natečju SKK-MOSP: obljavljene so tudi nagrajene pesmi. Giulia Černic je napisala članek o tem, kako preživeti novembrske dni brez računalnikov in mobilnih telefončkov. Na zadnji strani je lep intervju, ki ga je Nika Pahor pripravila s svojo gluhonemo babico.


Priporočamo še