Mladika 6 / 2016

Šesta, avgustovska številka mesečnika Mladika je postavila v Fokus dogajanje v italijanskem političnem sistemu; z reformo krajevnih uprav in z načrtovano reformo parlamenta se kaže slaba prihodnost slovenski politični zastopanosti. Nova volilna zakonodaja, t. i. zakon »Italicum«, piše odv. Damijan Terpin, dejanko zreducira možnosti izvolitve slovenskega predstavnika v italijanski parlament, ker ne bo dosegel zadostno število glasov. Tako bi se dalo zgoditi, da prvič po letu 1963 Slovenca v rimskem parlamentu ne bo. Odvetnik Peter Močnik analizira izid junijskih tržaških upravnih volitev, ko smo Slovenci volili pet ali šest različnih list, izvolili pa smo sano dva slovenska svetnika v opoziciji. Podpredsednik Tržaške pokrajine in nekdanji deželni svetovalec Igor Dolenc pa v intervjuju odgovarja na vprašanja v zvezi z reformo krajevnih uprav, ki Slovencem v Furlaniji Julijski krajini ne bo prinesla nič dobrega. Dolenc tudi kritično opozarja, da je do vsega tega prišlo brez temeljite in široke diskusije, saj je, denimo, Demokratska stranka klonila pogojevanju medijev in se ni zmenila za tehnične in politične pomisleke zainteresiranih upraviteljev. V prispevku o Pravicah in dolžnostih državljanov pa Mitja Petaros opozarja na problem oblike poitalijančenih slovenskih priimkov v času fašizma, ki jo še vedno imajo mnogi Slovenci v Furlaniji Julijski krajini.

V Fokusu je še en pripsevek, in sicer odmev Primoža Sturmana na članek iz prejšnje številke o slovenski osamosvojitvi; v zapisu Sturman poudarja, da je država duhovni in narodni prostor vseh, ki čutijo slovensko, vendar Slovenci imajo osnovno napako, da jim primanjkuje narodne zavesti.

V rubriki Naš utrip je objavljen krajši odlomek iz pogovora z uglednim, v Parizu živečim slovenskim intelektualcem in fotografom Evgenom Bavčarjem, ki je sredi julija postal državljan Evrope. Tema pogovora je slovenski jezik na slovenskih univerzah, ki ga nekateri hočejo nadomestiti z angleščino, o katerem je pred nedavnim potekal simpozij na Slovenski matici v Ljubljani.

Iz knjige pogovorov Jožeta Horvata »Navdih in besede 2«, ki bo v kratkem izšla pri založbi Mladika, je povzet odlomek intervjuja s pokojnim pisateljem in režiserjem Sergijem Verčem: pogovor se dotika teme slovenskega gledališča v Trstu.

Metka Šinigoj piše o obletnici zbora Fantje izpod Grmade, ki se je pravkar srečal z Abrahamom: članek bogatijo pričevanje pevcev in zborovodij.

Magda Jevnikar poroča o novi pobudi na področju likovne umetnosti, in sicer odprtju likovne razstave v prostorih konjušnice v Lazaretu pri Miljah.

V rubriki Obletnica meseca Erika Jazbar piše o spominski plošči, ki so jo pred 115 leti postavili Barkovljani na blejskem otoku, ko so se leta 1901 poleti člani pevskega društva Adrija tja pripeljali na izlet.

V osrednjih straneh revije dobimo rubriko Antena, ki prinaša vesti in novice o delovanju Slovencev v zdomstvu in zamejstvu in o najpomembnejših dogodkih v zadnjih dveh mesecih.

Revija se državljanu Evrope in prejemniku priznanja Francoske legije časti Evgenu Bavčarju klanja zudi s pogovorom, ki ga je z njim pripravila Maja Lapornik. Sproščeno, bogato in kritično teče beseda o slovenski državi, njenem intelektualnem in duhovnem utripu, o združeni Evropi in o Bavčarjevi življenjski izbiri – fotografiji.

Marjan Frankovič je avtor drugega in zadnjega dela razmišljanja ob nastajanju dveh filmov o Ivanu Cankarju.

V rubriki Literatura sta objavljena zapis Brune Marije Pertot o figovem drevesu z naslovom »Ficus carica« in novela Darinke Kozinc »Radio«, ki je bila priporočena na 44. literarnem natečaju revije Mladika.

Med pričevanjske zapise se uvrščajo spomini zdomske Slovenke Mirelle Urdih na mladost pri Sv. Ivanu in zadnji del pogovora z inženirko Devano Lavrenčič, ki ga je pripravila Erika Jazbar – tokrat je govor o jedrski nesreči v Černobilu in o prihodnosti energetskih virov. V Mladiki je tudi poročilo Knjižnice Dušana Černeta o novih zdomskih knjižnih darovih, ki jih je prejela knjižnica.

V mladinskem listu Rast beremo uvodnik »Življenjska generalka« izpod peresa Danila Devetaka. Neža Kravos poroča o projetku mladinskega društva MOSP »Ko zaživi pisana beseda«, Karel Ulian pripoveduje o Svetovnem dnevu mladih v Krakovu letos poleti in o srečanju s papežem Frančiškom, Neža Petaros piše o nastopih mladinskih skupin, ki delujejo v sklopu openskih društev Finžgarjev dom in Vesela pomlad. O plesni umetnosti pišejo Julija Brecelj, ki je intervjujala učiteljico baleta in modernega plesa Francesco Faraone, Tina Sbarbaro, ki se je pogovarjala s koreografinjo in plesalko Raffaello Petronio, ter Meta Sterni, ki je pripravila pogovor s koreografinjo, plesalko in učiteljico sodobnega plesa Dašo Grgič. Na zadnji strani lista je objavljena pesem Nicole Gustini, ki je prejela prvo nagrado za poezijo na literarnem natečaju SKK-MOSP 2016, zraven pesmi je tudi krajši intervju z mlado besedno umetnico.