Recenzija Rebulovega zbornika 2 izpod peresa dr. Maje Smotlak

Junija 2014 se je na Opčinah pri Trstu odvijal Simpozij o Alojzu Rebuli. Zapisi, ki so nastali ob omenjeni priložnosti, so z izidom v knjižni obliki pod naslovom Rebulov zbornik: Ob pisateljevi devetdesetletnici (Mladika, 2015) dobili svoje trajnejše literarnozgodovinsko mesto. Z zbornikom, ki sledi in dopolnjuje Rebulov zbornik: Ob pisateljevi osemdesetletnici (Mladika, 2005) izpred desetih let, se namreč dodatno bogati nabor študij, razprav, esejev in drugih prispevkov, ki so doslej nastali o slovenskem piscu iz Italije in njegovem delu. Takšna literarnozgodovinska zbirka besedil, ki prinaša nova spoznanja o pisatelju Alojzu Rebuli, je namreč dobrodošla, saj spodbuja ubiranje še neprehojenih interpretativnih in raziskovalnih poti.

Zbornik, ki ga je uredila Marija Pirjevec, odstira mnoge in različne perspektive na Rebulovo delo. V štirinajstih prispevkih trinajstih poznavalcev pisateljevega ustvarjanja in življenja se razodevajo značilne vsebinske, jezikovne, strukturne in stilistične plasti Rebulove literature, nič manj pa tudi pisateljeva osebnostna, življenjskonazorska in duhovna razsežnost. Prispevke je mogoče razdeliti v dve skupini, in sicer na manjši sklop poljudnih zapisov, ki brez strokovnih referenc in z bolj personalnim nadihom obravnavajo avtorja tudi z osebnostnega vidika, ter obsežnejši nabor znanstvenih zapisov, ki, pospremljeni s končno bibliografijo, analizirajo posamezne vidike Rebulovega pisanja.

Prvo skupino tekstov sestavljajo štirje prispevki, katerih avtorji so Boris Pahor (Iskrene čestitke in iskrene želje!), Miroslav Košuta (Nagovor ob odprtju simpozija o Alojzu Rebuli in Prej kot Primorec Slovenec, prej kot Slovenec človek, a zame Kraševec) in Jože Horvat (Pred in po intervjuju – ali moje doživljanje intervjuja z Alojzom Rebulo). Vsi trije se osredinjajo na odnos, ki so ga sami vzpostavili z Alojzom Rebulo. Njihovemu doživljanju je nedvomno skupno izpovedovanje velikega spoštovanja do pisca, ne glede na nazorske razlike in dinamiko odnosa z njim.

Osrednjo os zbornika tvori druga skupina besedil, v katero se umešča deset prispevkov. Obravnave jezikovne plasti Rebulovega ustvarjanja se lotita Marija Pirjevec (Od jezikovne travme do sloga, »obsedenega od pomenov«) in Martina Ožbot (Alojz Rebula in tržaška književnost na prepihu jezika). Vsaka v svoji dodelani analizi izpostavita Rebulov partikularen odnos do jezika in pa njegovo odpiranje vprašanja pluricentričnosti slovenskega jezika preko pisanja v jeziku, močno zaznamovanem s slovenščino tržaškega okolja.

Vsebinsko-strukturno proučitev Rebulovih del načneta prispevka Aleksandra Skaze (»Čas literature« in »čas resnice« v romanih Alojza Rebule) in Tatjane Rojc (»So glasovi, ki jih ne gre preslišati.« Nekaj iztočnic ob 90-letnici Alojza Rebule), v katerih se literarna zgodovinarja posvetita osvetlitvi značilnih vsebinskih elementov Rebulovega pisanja, med katerimi so zavezanost iskanju smisla in resnice, narodna identiteta, jezik, čar narave, boj za svobodo, človekoljubje in antični svet. Bogomila Kravos (Alojz Rebula in Slovensko stalno gledališče v Trstu) pa sintetično predstavi vsebino in zgradbo Rebulovih dramskih besedil, ki so javnosti nekoliko manj znana kot preostanek Rebulove proze.

Življenjskonazorske plasti, ki odseva iz Rebulove literature, se dotakne Martin Brecelj (Rebulovo odbojno razmerje z Nietzschejem), saj se koncentrira na Rebulov protinietzschejevski pogled na duhovno zgodovino Zahoda, kar dopolnjujeta Jadranka Cergol (Rebulov vrednostni sistem iz antike) z iskanjem izvora piščevih vrednot v antičnem svetu in Igor Škamperle (Religiozna motivika v literarnem delu Alojza Rebule) s proučevanjem pojavnosti religioznih elementov v Rebulovi prozi.

Pomemben vidik avtorjevega ustvarjanja, ki ga izčrpno obravnavata Miran Košuta (Alojz Rebula in italijanska književnost) in Zoltan Jan (Alojz Rebula in Kocbekova ‘Tovarišija’ v Italiji), je tudi Rebulovo razmerje do italijanske književnosti. Košuta zariše jasno sliko o italijanskih literatih, ki jih Rebula posebej ceni in citira, in o tistih, ki jih zavrača. Zoltan Jan predstavi Rebulovo delovanje v prid objave besedil Edvarda Kocbeka v italijanskem prostoru.

Zbornik zaključuje izbrana, toda obširna bibliografija Rebulovih knjižnih in neknjižnih leposlovnih, publicističnih, radijskih objav, Rebulovih prevodov in prevodov njegovih del. Gotovo gre za koristen pripomoček pri vsakršnem nadaljnjem raziskovalnem delu o Alojzu Rebuli.

Rebulov zbornik: Ob pisateljevi devetdesetletnici je torej dragocena zbirka besedil, ki so medsebojno z več vidikov zelo raznolika, saj se razlikujejo po metodi, obsegu, tematiki, slogu, poglobljenosti in zahtevnosti. Nekatera med temi nadgrajujejo razmisleke, ki so jih posamezni avtorji načeli že v deset let starejšem zborniku, namenjenemu Rebuli, druga pa se določenih tematik lotevajo povsem na novo. Zbornik lahko torej služi za spodbudo bralcem, da posežejo po katerem od Rebulovih del, ki ga še ne poznajo, in kot navdih raziskovalcem vseh starosti, da tudi sami prispevajo k še večji svežini in živahnosti spoznanj o tem piscu.

 

 

Recenzija Rebulovega zbornika 2 izpod peresa dr. Davida Bandlja

Sestava Rebulovega zbornika prinaša dvanajst razprav, ki se dela slovenskega pisatelja Alojza Rebule lotevajo sistematično in vsaka po svoje tudi različno. Sodelujoči avtorji v zborniku raziskujejo pisateljevo delo s stališča literarne zgodovine, pa tudi sociologije, zgodovinopisja in filozofije, kar daje zborniku interdisciplinaren značaj in ga postavlja za eno izmed temeljnih del, ki pripomorejo k celovitemu poznavanju Rebulovega življenja, dela in mišljenja. Dognanja, ki jih avtorji podprejo s sodobnimi znanstvenimi in raziskovalnimi pristopi, pripomorejo k temu, da je tudi podoba Rebulovega dela temeljiteje raziskana in zbornik s tem dopolnjuje doslejšnje publikacije o pisatelju. Posebno noto daje zborniku tudi temeljita bibliografija, poleg osebnih voščil pisatelju ob 90. letnici, ki je botrovala pripravi in izidu dela. To se bo gotovo večkrat znašlo na mizah različnih raziskovalcev, ljubiteljev in učiteljev literature, saj je njegova široko zasnovana ideja dostopna širši bralski publiki, kar je seveda dodana vrednost.