Noge te vodijo tja, kjer je tvoje srce

ISBN:
978-88-7342-393-5
Št. strani:
384
Vezava:
mehka

Knjiga je slika multirkulturne Avstralije, kakor jo je avtorica spoznala v desetletjih življenja v Lightning Ridge

Preberite več
Na zalogi
Cena: 23,00 

O delu

Cilka Žagar v svojem delu Noge te vodijo tja, kjer je tvoje srce pripoveduje zgodbe štirih Slovenk, ki se srečajo v Lightning Ridgeu, kraju v Avstraliji, znanem po iskanju opala. Vsaka ima svojo pot do tja in tudi tam se vsaka znajde drugače. Vsaka je povezana z moškim in otrokom oziroma otroki. Zgodbe so precej povezane med seboj, kar kažejo imena oseb v posameznih zgodbah.

Pisateljica se osredotoča na ženske in njihovo doživljanje. Pripoved je večinoma prvoosebna, značilno pa je, da jo pisateljica gradi tako, da bralec lahko hitro povezuje posamezna dejstva in dogodke med sabo in jih razume.

Ni vsevedna pripovedovalka, ampak se poglobi v doživljanje žensk – glavnih oseb v knjigi. Odkrito, kakor je pisala knjigo Levo krilo – desno krilo, ista ptica, tudi tokrat njene osebe pripovedujejo o življenju in delu, čustvovanju, vzgoji in predvsem o iskanju ljubezni, ki jim omogoča dostojno življenje. Z neprikrito žalostjo pripoveduje o tistih, ki se zadovoljijo z denarjem in materialnostjo. Pripoveduje, kako finančni uspeh zaradi najdbe prav posebnega opala lahko razbije družino. Družino lahko razbije tudi iskanje lastne identitete.

Posebej je treba omeniti naklonjeno pripovedovanje o Aboriginih, avstralskih domorodcih. Pisateljica že dolgo živi med njimi in jih dobro pozna. Posamezne strani iz knjige spominjajo na odlomke iz kulturnoantropoloških raziskav. Starejši Aborigini se še spominjajo nekdanjega načina življenja in obtožujejo belce za stanje, v kakršnem so zdaj, saj so jim s tem, da so jih odvrnili od nekdanjega načina življenja, naredili veliko škode in jih pahnili v odvisnost od alkohola in drog ter v neurejeno življenje. Domorodci ne pripadajo le enemu, ampak so pripadniki več plemen, govorijo okrog petsto narečij.

V zadnji zgodbi se usode iz prejšnjih zgodb povežejo in razpletejo.

Cilka Barbič, por. Žagar, se je rodila v vasi Dobrava ob Krki leta 1939. Otroštvo je preživela v vojnem času in težkem obdobju po njem. Dokopala se je do učiteljskega poklica, našla si je življenjskega sopotnika in zaradi težkih izkušenj, ki jih je on imel z režimom, sta leta 1963 skupaj odšla v Avstralijo. Potem ko je pridobila tamkajšnjo izobrazbo (Bachelor of Education Degree na univerzi v Perthu, študij kriminologije na univerzi Edith Cowan), je poučevala aboridžinske otroke ter se veliko posvečala kulturi in usodam domorodcev. Že od nekdaj jo je privlačilo pisanje. V Avstraliji je izdala vrsto leposlovnih knjig, tako s področja poezije kot pripovedništva, v slovenskem in angleškem jeziku (Growing up Walgett, 1990; Barbara, 1995; Magdalena med črnimi opali, 2000; Opaladies, 2007; Od tu do tja, nikjer doma, 2018). Pri založbi Mladika v zbirki Zapisi iz zdomstva je leta 2021 izšla njeno avtobiografsko delo Levo krilo – desno krilo, ista ptica. To je zgodba o ljudeh, ki so pustili sledi v moji duši, ter o krajih, kamor sem sledila svojemu možu, ker sem verjela, da on pozna pot.