Mladika 9/2025

Izšla je novembrska številka revije Mladika s pestro vsebino aktualnih, zgodovinskih, kulturnih in leposlovnih člankov.

Andrej Černic, ki v reviji že leta budno spremlja dogajanje na področju »družbenega gospodarstva«, torej podjetij in ustanov, ki so po svojem izvoru, značaju in namenu vsemanjšinskega pomena, je v oktobrski številki razkril finančne težave družbe Dom in vzroke, ki so do njih privedli. V tokratni številki pa predstavlja zdajšnjo zadolženost te družbe. Precejšen delež dolgov je namreč kratkoročnih, zunanji revizor pa je posebej opozoril na tveganje, ki jo zadolženost prinaša za bilanco družbe Dom. Ob tem je avtor nekoliko podrobneje preučil tudi kapitalsko trdnost same družbe ob visokih nakopičenih izgubah (več kot 9 milijonov evrov), ki jih je družba zabeležila v zadnjih 15 letih.

V uvodnem članku Mladikine 9. številke se moralni teolog Roman Globokar sprašuje, ali sploh lahko govorimo o skupni identiteti Evropske unije, utemeljeni na vrednotah, na skupnih koreninah. Evropa potrebuje »dušo« in kristjani so poklicani, da prebudijo vest Evrope, kot je izjavil rajni papež Frančišek.

O 50-letnici podpisa Osimskih sporazumov, ki ostajajo temeljni dokumenti, na katerih so zgrajeni in se gradijo slovensko-italijanski odnosi, piše dolgoletni veleposlanik Božo Cerar.

O problematičnosti načrtovanih ukrepov za omejitev škodljivih podnebnih sprememb najdemo članek v rubriki Ekologija.

Rubrika Pričevanja prinaša najprej drugi del eseja Erike Jazbar o težkih preizkušnjah in lepih dosežkih številne družine Saksidovih, tokrat s posebnim poudarkom na goriški učiteljici in pisateljici Zori Saksidi (1921–2012). Jože Kurinčič pa s komentarjem objavlja prvi del pisem, ki jih je poslala svojemu bratrancu, znanemu jezuitu p. Antonu Prešernu v Rim Ivanka Velikonja, roj. Jeglič v dneh okoli »sodnega umora« moža, primorskega pisatelja Narteja Velikonje junija 1945 v Ljubljani.

Don Boscovi salezijanci so novembra pred 150 leti začeli tudi z delom v misijonskih deželah. Cerkveni zgodovinar Bogdan Kolar v članku o tem jubileju opozarja tudi na šest slovenskih salezijanskih misijonarjev, ki so se v okviru velike družbine misijonske akcije leta 1925 podali v Indijo, Argentino, Palestino in na Kitajsko. Dva sta bila bogoslovca z Goriškega: Karel Mlekuš iz Gradnega in Pavel Štakul iz Podgore.

V rubriki Novice Knjižnice Dušana Černeta Lučka Kremžar opozarja na manj znano, a zelo delavno in uspešno slovensko redovnico Terezijo Grošelj (1944–2019), ki je leta 1961 v Argentini stopila v Kongregacijo hčera sv. Pavla in se ob apostolatu v svetu medijev posvečala pisanju in ilustratorstvu.

V rubriki za leposlovje sta objavljena cikel pesmi Patricije Logar Cvetrežnik in črtica Slavica izpod peresa Valentine Fras.

O Caravaggiovi razstavi v Rimu piše Matej Susič, o glasbenici Dini Slami Pahor Franc Križnar, o povratku Carpacciove oltarne slike v Piran pa Mojca Polona Vaupotič.

Mitja Petaros analizira škofijski, kardinalski in sedanji papeški grb svetega očeta Leona XIV.

Sergij Pahor obuja spomin na tržaškega slavista Roberta Petarosa (1933–2025). Bogati sta kronika Nadie Roncelli o delu založbe Mladika v oktobru in cvetober zamejskih, matičnih in zdomskih novic v rubriki Antena.