Izšla je Karla. Udba o Dragi

Najnovejše delo raziskovalca udbovskih arhivov Igorja Omerze tokrat o študijskih dnevih Draga pri Trstu. Več kot sedemsto strani zapisov, dokumentov in slik o študijskih srečanjih slovenskih izobražencev, ki so bili v obdobju od ustanovitve 1966 do slovenske pomladi 1990 pomembna točka v nastajanju demokratične slovenske republike.

Pogovor z Igorjem Omerzo o Karli.

Igor Omerza, Karla. Udba o Dragi, Mladika 2015

1. Iz branja Karle je razvidno, da so člani Udbe imeli navado “okrasiti” svoja poročila z ideološkimi naglasi in pridevniki, za katere navadni agenti službe državne varnosti pravzaprav niso pristojni. V normalnih državah so za to poklicani analisti ali celo krogi, katerim so poročila namenjena. Kaj menite vi o tem?

Udba je bila tajna politična policija in nikakor ne običajna varnostno-obveščevalna služba. Njeni uslužbenci (udbaši, udbovci) so bili stokrat preverjeni kadri, ki so imeli tudi oprane možgane in so razmišljali na ideološki način. Tudi ko so operativci obnavljali razgovore z ovaduhu ali njihova poročila posredovali svojim udbovskim predstojnikom, so jim dajali ideološke opredelitve, ki so bile v skladu s splošnimi komunističnimi dogmami ali pa s trenutnim političnim režimskim vetrom. Prav takšna so tudi splošna indikativna in analitična poročila peščici komunističnega vodstva, pa čeprav so ta poročila pisali profesionalni analitiki – njihova izobrazba je bila pač obtežena s sholastično socialistično navlako. Tudi je bilo prisotno tu mnogo oportunizma, s tem hočem reči, da so udbovci razmišljali, kaj bo ugajalo njihovim udbovskim in političnim šefom.

2. V poročilih mrgoli napak, tudi slovničnih, očitno je globoko nepoznanje okolja, razmer in tudi ljudi, na katere naj bi bili agenti pozorni. Koga sploh je režim pošiljal preko meje na tako zahtevno opravilo?  Vse skupaj se  zdi bolj nespretno in skoraj  Kako je to mogoče, saj je Udba gotovo razpolagala s sredstvi?

Temelj Udbe je bilo izkoriščanje informacij ovaduhov, pa seveda tudi uporaba raznih prislušnih in zasledovalnih »metod in sredstev«. Operativni udbaši, ki so imeli na zvezi špiclje večinoma niso bili izobraženi ljudje, če že, pa vsekakor niso dobro poznali slovnice. Stvarne napake pa so rezultat ali površnosti ali napačnih poročanj sodelavcev ali napačnih povzemanj poročil sodelavcev ali prikrajanj s strani ovaduhov in udbovcev. Drago npr. so pokrivali pretežno udbovci iz Kopra, ki gotovo niso bili eksperti za zamejsko problematiko. Od ovaduhov niso pričakovali analiz, ampak stvarne podatke, npr. kdo bo predaval na Dragi, ali bodo prišli politični emigranti ipd. Udba je res razpolagala z velikimi sredstvi, a gotovo niso za operativne udbaše novačili intelektualce, ker politična policija ne potrebuje na terenu ljudi, ki razmišljajo, dvomijo in so nasploh težko vodljivi. Tudi formalno izobraženi udbovski analitiki, ki so sedeli v Ljubljani, niso predstavljali cvet slovenskega razumništva ali ljudi, ki bi razmišljali s svojo glavo. Ni bila precej primitivna samo Udba kot celota, ampak tudi režim je bil precej primitiven in je dušil vsakršno ustvarjalnost, saj to je tudi eden izmed pomembnih razlogov, zakaj je neslavno propadel.

3. Če je res bilo vse primitivno (od politike do gospodarstva), kako je Udba tako dolgo držala v šahu celotno družbo, vključno kulturo in univerze. Je bil to strah kot izvorni “imprinting”?

Vodilni komunisti so ustvarili, od Pekinga preko Vladivostoka in Moskve do Ljubljane in Havane, na temelju dognanj in prakse stalinizma, neverjetno močan in brutalen politični sistem, ki ni imel nobenih moralnih omejitev. Brezkopromisno so uničili in podredili (kar je ostalo) inteligenco, kulturo, šolstvo, ekonomijo, medije, pravo, policijo, vojsko …  (Še največ težav so imeli v Sloveniji s podreditvijo ali uničenjem katolištva). Obenem so kadrovsko na vsa pomembna mesta v družbi in državi postavili preverjene ljudi (lahko so bili sicer ali fanatiki ali le koristolovci). Obenem so organizirali vsemogočno tajno politično policijo (v Sloveniji VOS že avgusta 1941!!!), ki je preganjala in uničevala že najmanjšo ali celo potencialno ali umišljeno opozicijo, mnogo ljudi je spremenila v zavržene ovaduhe (Slovenija je postala ovaduška družba), večino prebivalstva pa je Udba spravila v stanje konstantnega strahu, paranoje in jih posledično politično popolnoma pasivizirala. Meni se včasih zdi bolj neverjetno, da so sploh propadli kot to, da so zdržali toliko časa! No, če bi si komunisti pravočasno podredili celoten meščanski svet, najberž res nikoli ne bi propadli!

4. Ob propadu prejšnjega režima je Udba temeljito prečesala svoje arhive in uničila vse, kar bi  utegnilo postati nerodno za tiste, ki si niso preveč umazali rok in bi se še lahko potegovali za oblast. Kaj je bilo vse uničeno in kje bi lahko še kaj našli, morda tudi pri zasebnikih?

Uničena je bila večina udbovskega gradiva. Ker ne vemo, koliko ga je vsega skupaj bilo, tudi natančnega odstotka uničenja ni mogoče določiti. Npr. jaz vem, da je Kocbekov dosje obsegal okoli 20 tisoč strani. Za knjigo o Kocbeku sem našel 2.000 strani, torej mi je umanjkalo 90 odstotkov. Drug primer: Vemo, da je obstajal obsežen dosje LIPA, obdelava Društva slovenskih izobražencev, a ta je v celoti uničen, torej stoodstotno! Sem in tja se sicer najde dokument, kjer v glavi piše LIPA, a to le zato, ker so se nekateri dokumenti iz LIPE kopirali in dajali v druge dosjeje. Torej se moram sedaj popraviti in dejati, da gre le (!!?) za 99,9 odstotno “LIPINO” uničenje! Nekaj so bo še našlo, bog si ga vedi kdaj, v beograjskih arhivih, saj so mnogi dokumenti v kopijah romali na zvezno Udbo. Na zasebne arhive na računam, kajti če se noben dokument (z izjemo udba.neta; pa še tu gre za sezname in ne za dokumente kot take) iz teh “arhivov” ni pojavil v 25 letih, ne verjamem, da se bo pojavil v naslednjih 50 letih! Obstajajo sicer legende, da je nekdo odpeljal tovornjak mikrofilmov s celotno prefotografirano udbovsko dokumentacijo, a jaz v to preprosto ne verjamem. A vendar upanje umre zadnje, in kakor smo to rekli že v prejšnjem režimu: Nič nas ne sme presenetiti!