Pogovor z Ivano Šolc

Coach Ivana Šolc: kako uresničiti novoletne zaobljube

Večina izmed nas verjame, da je novo leto pravi čas, da začnemo znova. Postavljamo si nove cilje ali vztrajno poskušamo izvesti tiste, ki jih v minulem letu nismo speljali do konca. Najpogosteje se na seznamu novoletnih namenov znajdejo zdrava prehrana, več fizične aktivnosti, manj zapravljanja denarja in podobno. Novo leto res občutimo kot trenutek, ko imamo več motivacije in pogumno sprejmemo nove izzive.

Kljub začetni angažiranosti in odločnosti 35 odstotkov ljudi že ob koncu januarja pozabi na svojo novoletno zaobljubo. Februarja pa zaobljube propadejo tudi pri večini drugih ljudi, ki že razmišljajo, da bi tudi letošnje želje postavili v seznam naslednjega leta.

Ob koncu leta in ob zahtevnih nalogah, ki si jih bomo zadali za prihodnje, je najbolje, če prosimo za nasvet, da dobrih namenov ne bomo prehitro opustili. Prav zaradi tega smo se pogovorili o tem, kako naj se najbolje pripravimo za najučinkovitejši začetek in uspešno nadaljevanje leta s prvim Jay Shetty Certification School coachom v Sloveniji, Ivano Šolc.

Kateri so najpogostejše zaobljube, ki si jih ljudje postavljamo za novo leto in kako naj jih ne opustimo že po prvem tednu?

Konec leta je najprej čas samorefleksije, s katero poskušamo oceniti iztekajoče se leto. Seveda pa pomeni novo leto nov začetek, zato je to za mnoge obdobje postavljanja ciljev in zaobljub.

Novo leto, ki je pred nami, je kot prazen list, katerega si želimo popisati in obarvati drugače. Hrepenenje po spremembi je naša gonilna sila. Vendar ko mine praznična evforija, nastopi realnost vsakdana in naše sanje se zaradi hitrega življenjskega tempa, pomanjkanja vztrajnosti in doslednosti v hipu razblinijo.

Na seznamu najpogostejših novoletnih zaobljub so tiste povezane z zunanjo lepoto, saj je zunanjost v današnji družbi močno na udaru. Poleg tega so take spremembe »na videz« laže dosegljive kot tiste, ki terjajo korenite spremembe in od nas zahtevajo veliko dela na sebi, spreminjanje zakoreninjenih omejujočih vzorcev in nenazadnje tudi bolečine.

Zanimivo je dejstvo, da se dobra tretjina ljudi neha držati novoletnih zaobljub v prvih dveh tednih in da se večina zaobljub nikoli ne izpolni.

Zakaj obupamo tako hitro?

Pogostoma zastavljenih ciljev ne dosežemo zato, ker so preveliki oz. preambiciozni in ker ne izdelamo realnega načrta za njihovo uresničitev.

Da bi lahko dosegli svoje cilje, je nujno, da natančno definiramo pot od začetka do cilja. Naj vam dam en primer: če se odpravimo na Himalajo, je nujno, da preverimo, ali imamo na štartu vse, kar potrebujemo, da lahko pridemo do vrha. Seveda se ne moremo na tako pot odpraviti v japonkah in brez ustrezne opreme.

Kateri so koraki, ki nas bodo uspešno pripeljali do našega cilja?

1. Prvi korak je ta, da je naša zaobljuba čim bolj specifična. Ni dovolj, da si rečemo, da želimo biti bolj srečni. Vprašajmo se: »Kaj zame pomeni biti srečen?«
2. Zatem si postavimo jasne kratkoročne cilje, ki vas bodo vodili do uresničitve zaobljube. Skrivnost uspeha se nahaja v vsakodnevnih majhnih korakih, ne v občasnih velikih potezah. Ena najpogostejših napak je ta, da želimo doseči vse in vse naenkrat. Čaka nas rezultat, ki je ravno obraten od želenega. Če želimo hitro vse uresničiti, ne bomo uresničili ničesar. Dala vam bom primer; če je naš cilj ta, da napišemo knjigo, je ne bomo mogli napisati vse naenkrat. Če pa bomo vsak dan napisali eno stran, vztrajali in bili dosledni, bomo prišli do konca.
3. Zaobljube naj bodo merljive, tako da jih bomo lažje preverjali, ali jih dosegamo ali ne. Namesto »Rad bi bil aktiven in fit«, raje napišimo kolikokrat na teden bomo telovadili. Enkrat, dvakrat ali trikrat? To je merljivo.
4. Zaobljube naj bodo dosegljive in realne, zato je pomembno, da kritično razmislimo, ali je naš cilj resnično dosegljiv.
5. Zaobljube nujno časovno opredelimo. Kdaj bomo začeli? Do kdaj želimo cilj doseči? Če so cilji časovno opredeljeni, lahko preverjamo, ali na poti do našega cilja napredujemo ali stopicamo na mestu.
6. Zaobljube zapišimo in jih obesimo na vidno mesto. Tako bomo lahko sledili napredku. Ko bomo videli, koliko kljukic smo naredili pri kratkoročnih ciljih, bomo še bolj samozavestni in motivirani za nadaljnje korake.

Zakaj hrepenimo po spremembah, ko nismo pripravljeni vztrajati vse do konca?

Zagotovo ste na spletu že naleteli na stavek »Vsi si želimo sprememb, nihče pa se v resnici noče spremeniti.« Zveni kruto, vendar je pogostoma tako. Dejstvo je, da se veliko ljudi vrti v začaranem krogu nezadovoljstva. Ljudje se pritožujejo, kritizirajo sebe in druge, godrnjajo … Kljub temu ne storijo ničesar, da bi svoj položaj spremenili. Odgovornost oz. »krivdo« za lastno nesrečo prelagajo na druge ali pa se izgovarjajo na okoliščine.

Ob tem pozabijo na najpomembnejše, in sicer na to, da so sami odgovorni za svojo srečo. Sreča se začne z notranjim zadovoljstvom. Kje in kako začeti? Najbolj dobičkonosna naložba je naložba vase. Vzemimo si čas zase in za to, kar nas resnično veseli. Zveni preprosto? Saj tudi je. Žal si ljudje po nepotrebnem vse zakompliciramo, ker si zaradi televizije, medijev, socialnih omrežij itd. ustvarjamo nerealne predstavi o sreči, odnosih, ljubezni … in nekako izgubimo stik z realnostjo. Namesto da bi izhajali iz sebe, nase gledamo skozi oči in mnenje drugih. Kar seveda prinaša samo nezadovoljstvo.

Jay Shetty v svoji knjigi Mislite kot menih pravi: »Jaz nisem to, kar mislim, da sem, in nisem to, kar ti misliš, da sem. Sem to, kar mislim, da ti misliš, da sem.« Kaj to pomeni? Da naša identiteta temelji na tem, kar drugi mislijo o nas – ali natančneje, kar mi mislimo, da drugi mislijo o nas. Da je naša samopodoba pogostoma odvisna od tega, kako mislimo, da nas vidijo drugi.

Kaj je sreča? Kako postanemo srečni?

Med novoletnimi zaobljubami je vedno: »Želim biti srečen.« Pogostoma pa se zgodi, da iščemo srečo, ki je ne znamo opredeliti. Se pravi, da v resnici še sami ne vemo, kaj hočemo. Zato je pomembno, da razmislimo, kaj je za nas »sreča«.

Sreča se ne pojavi sama od sebe. Ni dovolj, da samo čakamo in čakamo. Edini način, da nekaj spremenimo, je ta, da izstopimo iz tega začaranega kroga in gremo v  akcijo. In potem vztrajamo korak za korakom, dan za dnem. Kot pravi Jay Shetty, majhni koraki prinašajo velike spremembe.

Če to, kar delamo, ne prinaša želenih rezultatov, je treba nekaj spremeniti, kajti če ničesar ne spremenimo, se nič ne bo spremenilo. Kot je rekel Einstein: »Definicja norosti je početi vedno ene in iste stvari in pričakovati drugačne rezultate.« 

Kateri je prvi korak?

Še preden se lotimo zastavljanja novih ciljev, je pomembno, da se zavedamo, da nihče ni popoln.  Perfektni ideali so medijski konstrukt in v resnici ne obstajajo. 

Kateri je najboljši recept za novoletne zaobljube?

Uspeh se skriva v vsakodnevnih majhnih stvareh, v katerih lahko najdemo iskrice sreče. Veliko imamo, pa tega sploh ne cenimo in ne prepoznamo. Preveč se osredotočamo na sosedovo zeleno travo in ob tem pozabljamo, da je trava zelena tam, kjer jo zalivamo.

Julija Cotič, Karin Mosetti