Mladika 1-2/2026

Fulvia Premolin, deželna tajnica stranke Slovenske skupnosti, v uvodniku piše o pereči problematiki slovenske šole v Italiji, upoštevajoč izzive demografskega upada in specifiko slovenskih šol. Njen zapis dopolnjuje članek Adrijana Pahorja o knjigi Marije Kacin Slovenska šola na prepihu (1918–2025).

Teolog Roman Globokar razmišlja o prepotrebnem miru, ki ga lahko gradimo, če se vzpostavi ponovno zaupanje v moč dialoga.

V fokusu je tokrat osemdesetlenica  slovenskih radijskih sporedov v Trstu. Avtor članka Ivo Jevnikar poda podroben zgodovinski opis začetkov radijske ustanove v Trstu.

V rubriki Gospodarstvo Andrej Černic piše o novem lastniku palače Arrigoni na Trgu Oberdan v Trstu, v kateri je bil nekoč načrtovan nov sedež bivše Tržaške kreditne banke. Palači se zdaj obeta, da bodo v njej uredili luksuzni hotel.

Tudi Mladika se klanja spominu Miroslava Košute, velikega pesnika in pisatelja, ki je z našo založbo sodeloval 25 let. O njem piše Nadia Roncelli.

Med zgodbami upanja je pričevanje dveh maldih žensk, ki sta se ob izteku jubilejnega leta udeležili romanja v Sveto deželo.

V rubriki Ekologija je tokrat govor o socialni vzdržnosti zelenega prehoda.

Med pričevanji sta objavljena prvv del biografskega portret Ivana Rebule, mlajšega brata pisatelja Alojza, ki ga je pripravila Tanja Rebula, in prav tako prvi del zapisa Pepija Bavcona, ki ga je pripravil Jožef Bavcon z uvodno besedo Erike Jazbar.

Na straneh, namenjenih kulturi, beremo Pesmi Nuše Maver, poročilo o bogatih dogodkih založbe Mladika v preteklih mesecih in zapis o nagrajenih avtorjih na 54. literarnem natečaju revije Mladika. Objavljen je govor, ki ga je pisatelj Sebastijan Pregelj kot častni gost imel na razglasitvi literarnega natečaja; poudaril je pomen Trsta kot simbola kulturne trdnosti in odločnosti.

Umetnosna zgodovinarka Mojca Polona Vaupotič piše o babištvu v Istri po ogledu razstave v sklopu projekta (Ne)vidne ženske v Pokrajinskem muzeju v Kopru. O letošnji  gledališki sezoni SSG z naslovom Nemirne duše piše Mojca Petaros, Manica Maver pa recenzira predstavo Balada o trobenti in oblaku, ki je gostila v SSG Trst in sta jo uprizorila Mini teater in AGRFT. Muzikolog Fran Križnar predstavi bogato delovanju skupine Gallus Consort. Saša Quinzi piše o razstavnem projektu Zoran Mušič. Pokrajine telesa, ki je bil v uradnem programu Gorice Evropske prestolnice kulture 2025. Mitja Petaros predstavi priložnostni kovanec za Evropsko prestolnico kulture.

V Anteni beremo novice iz zamejstva in zdomstva. V rubirki  Prebrali smo za vas pa oceno, ki jo je napisala Nika Čok, o zbirki kratkih zgodbe Mojce Petaros Nočem več biti nevidna.

V mladinski prilogi Rast Kristjan Biancuzzi piše o slovenskih knjigah, ki so jih v dar prejeli nekateri tržaški italijanski dijaki, sledi pogovor z Michelejem Zanettovichem, ki je lani prejel drugo nagrado na literarnem natečaju SKK – objavljene so tudi nagrajene pesmi.