KRIZA BEGUNCEV ALI KULTURNA IN VERSKA KRIZA EVROPE?

V svojem uvodniku se bom dotaknila vroče teme, ki jo vsakodnevno spremljamo po televiziji, radiu in na spletu. Rada bi vam postavila preprosto vprašanje: ali menite, da bi se toliko govorilo in bi bilo toliko protestov, če bi bili begunci, ki prihajajo v Evropo, pripadniki krščanske vere? Zdi se mi, da se ne soočamo z begunsko krizo, temveč z versko in obenem kulturno. Morda se Evropa boji muslimanov, ker so pripadniki neke druge veroizpovedi, ki jo mediji popačujejo in jo prikazujejo v popolnoma negatvini luči.

Bojimo se drugačnosti, novosti, bojimo se tega, česar ne poznamo, zato najraje verjamemo temu, o čemer nam poročajo mediji, ne da bi razmišljali z lastno glavo. Tako vedenje pripelje do ignorance in do strahu pred begunci in njihovo veroizpovedjo. Sami bi se morali pozanimati in spoznati bolje islam, da bi potem lahko sodili, če pribežniki zares ogrožajo Evropo in nasploh našo krščansko vero.

Na univerzi sem imela priložnost, da sem se spoprijateljilaz nekaterimi mladimi pripadniki muslimanske vere in se z njimi pogovorila o naši veroizpovedi. Odkrila sem, da je v koranu govor o Jezusu kot o preroku in da je Jezusov nauk spoštovan; tudi islamska vera časti Marijo Brezmadežno, kateri posveča celo poglavlje in jo ima za najbolj pobožno žensko. Tudi islamska vera oznanja mir in sloni na spoštovanju in strpnosti, a jo žal njeni skrajneži zlorabljajo v politične namene, tako da mi spoznavamo le popačeno obliko islama, ki se vmešava v politiko in se ne drži božjih naukov in korana.

Ali lahko prihod beguncev in s tem tudi vedno večje število muslimanov v Evropo ogroža naše krščanske temelje? Menim, da ne. Pravi kristjani se ne čutijo ogrožene, če so trdni v svoji veri, podobno velja za širšo kulturno identiteto. Sami se moramo držati svojih korenin in svoje identitete, ki sloni na krščanskih temeljih. Če se Evropa čuti ogrožena, morda to pomeni, da se sama zaveda, da so se njeni krščanski temelji omajali in da se je sčasoma skrhala identiteta, ki sloni na njenih vrednotah.

Naj bo torej prihod beguncev priložnost za to, da se zavedamo svoje verske oziroma kulturne identitete, vloge vere oziroma verskih vrednot v našem življenju ter ohranjanja svojih korenin. Bodimo torej spoštljivi, strpni, kot nas sam Jezus uči, do bližnjega, do pribežnikov, ki se z družinami zatekajo pred krvoločno vojno in iščejo mir, spravo, novo, boljše življenje in svobodo. Bodimo sestre in bratje, pomagajmo drug drugemu, ne sodimo po barvi kože in po veroizpovedi. Spreglejmo veroizpoved in spoznajmo človeka. Bodimo solidarni in pomagajmo drugemu, saj nas to učijo vse veroizpovedi. Če smo res pravi kristjani, se bomo tako ravnali, saj vemo da bo vse dobro prej ali slej poplačano – tudi v posmrtnem življenju, če vanj verjamemo.

 

Nicole Parmesan