Knjige založbe Mladika v letu 2025

Pri založbi Mladika so v letu 2025 izšla izvirna leposlovna besedila, pričevanjski zapisi in knjige z zgodovinsko tematiko. S kvalitetnimi slikanicami založba želi nagovoriti tudi mlajše bralce.

Mojca Petaros v svojem literarnem prvencu z naslovomm Nočem več biti nevidna ponuja bralcem dvajset kratkih zgodb s številnimi motivi iz sodobnosti. Njen literarni svet naseljujejo protagonisti različnih generacij in različnih okolij, glavno vlogo pa igrajo tudi živali in naravni pojavi. Avtorica v svojem prvencu ponuja tekočo, sočno pisavo s hudomušnimi domislicami in celo elementi kriminalke. Spremno besedo v knjigo je napisala Anja Mugerli, ilustracije je ustvarila Petra Debelis.

Iz italijanščine je Veronika Brecelj prevedla romaneskno delo Massimiliana Stefanija Trst, 1974. Dogajanje je umeščeno v leto, ko je neke deževne pomladanske noči v slovenskem šolskem poslopju pri Svetem Ivanu v Trstu eksplodirala bomba. Pisatelj opisuje tiste mesece nasilja in mlade junake, ki so vpleteni v dogajanje.

Pesnica Neža Zajc je v zbirki Bele sence zasnovala svoj individualni estestki model, ki se oddaljuje od nazorov sodobne književnosti in je v postmodernističnem dialogu s poezijo svojih predhodnikov, med katerimi ima Danes Zajc pomemben vpliv. Spremno besedo je napisala Vilma Purič.

Profesor Miran Košuta je pripravil in uredil najnovejšo antologijo pesmi Iga Grudna v italijanščini, zbirko Cuor di poeta. Antologija vsebuje 60 pesmi za odrasle v Košutovem prevodu z vzporednim besedilom v slovenskem izvirniku in prinaša izbor Grudnovih pesmi na raznoliko tematiko. Knjiga je izšla v sodelovanju s SKD Igo Gruden iz Nabrežine.

Knjiga V Rebulovem vetru. Zbornik esejev ob 100-letnici rojstva Alojza Rebule prinaša izbor esejev, ki so nastali kot poklon tržaškemu pisatelju ob 100-letnici njegovega rojstva. Avtorji esejev spominskega, literarnozgodovinskega, teološkega in zgodovinskega značaja so: Miroslav Košuta, Aleš Maver, Igor Grdina, Božo Rustja, Ignacija Fridl Jarc, Alenka Puhar, Marija Pirjevec, Barbara Zlobec in Milček Komelj.

V biografiji Svetlik. Mož, brez katerega ne bi bilo Hidrie, ki jo je napisal Robert Šabec, odkrivamo življenjsko zgodbo poslovneža in podjetnika Edvarda Svetlika, čigar ime je neposredno povezano s holdingom Hidria. Biografija razkriva tudi zasebno plat življenja tega izrednega podjetnika in njegovo predanost vinogradništvu.

V avtobiografski knjigi V osrčju civilne družbe Drago Štoka opisuje obdobje predsedovanja krovni organizaciji Slovencev v Italiji – Svetu slovenskih organizacij in šoli Glasbene matice. S trinajsto samostojno knjigo tržaški javni delavec in odvetnik zapolnjuje vrzel v svoji spominski prozi.

Knjiga Renicci. Koncentracijsko taborišče na bregovih reke Tibere je razčlenjen prikaz koncepta in delovanja fašističnega koncentracijskega taborišča za civiliste pri Renicciju v Toskani, ki je bilo kraj trpljenja in smrti za mnoge Slovence v času italijanske okupacije Slovenije med drugo svetovno vojno. Avtor knjige je zgodovinar Carlo Sparaco Capogreco, v slovenščino je delo prevedla Magda Jevnikar.

V knjigi Diktator z Griča Dragica Krapež pripoveduje zgodbo svoje družine, katere glavni protagonist, kot ga sama imenuje, je Diktator, avtoritarni stari oče, ki je s svojim samovoljnim ravnanjem krojil usodo vsem družinskim članom in jim pozvročil veliko neprilik.

Ob 60-letnici Študijskih dnevov Draga je izšel jubilejni zbornik z naslovom Poslanstvo Drage. Svoja pričevanje in razmišljanja o Dragi so napisali: Martin Brecelj, Anka Peterlin, Lojze Peterle, Marilka Koršič, Valentin Inzko, Gregor Batagelj, Mirjam Oblak, Anrej Fink, Ksenija Kosmač, Igor Omerza, Darka Zvonar Predan in Ivo Jevnikar.

Za mlajše bralce je Mladika pripravila štiri slikanice in dve pobarvanki. Štefan Turk je avtor slikanice Slikar in petelin, ki razkriva umetniški razvoj slikarja Krasa Lojzeta Spacala. Mlade bralce vodi k odkrivanju Spacalove umetniške poti skozi različna obdobja njegovega ustvarjanja. Slikanica je bila nominirana za nagrado Kristine Brenkove.

Ilustratorka Dunja Jogan je pripravila dve kartonki z besedilom v italijanščini in slovenščini: v kartonki Doma, v godzu/A casa, nel bosco pripoveduje o življenju v godzu, v knjigi Doma, v morju/A casa, nel mare pa ponuja opis življenja morskih živali v Tržaškem zalivu. Dopolnjujeta slikanici dve pobarvanki – Pobarvaj svoj Kras in Pobarvaj svoje morje.

Lara Spinazzola je pripravila zgodbo Pusti me spati o medvedku, bi bi rad užival v zimskem spanju, a mu nagajivi zajček to onemogoči.